Ivanka Lukman iz Frankovcev 15, dober streljaj iz središča Ormoža, gotovo sodi med tiste Slovenke, ki so jim narcise še posebej pri srcu. Kako ljubi lepe pomladne lepotice pove podatek, da ji je sedaj najhuje, ko več ne more delati, a nima nikogar, ki bi nadaljeval njeno delo. Tudi če bi se mogla takoj posloviti s tem svetom, bi ji najhuje padla resnica, da bo njena rastlinska združba, katere se ne bi sramovali niti uspešni vrtnarji in cvetličarji, izumrla. Rojena v začetku maja davnega leta 1925, je Ivanka doživela veliko hudega, a tudi lepega, kar so ji še posebej prinesle njene nepogrešljive narcise. Nikoli si ni ustvarila družino, pokojnino si je zaslužila predvsem v GP Drava Ptuj. Po 27 letih delovne dobe se je invalidsko upokojila pred natanko štirimi desetletji, leta 1972. Bila je administratorka za okrog 600 zaposlenih in je vedno imela veliko dela. Kljub svoji starosti pa je tudi danes izjemno razgledana, vseskozi je na tekočem. o dogajanju doma in po svetu. V minulih desetletjih je mnogim pomagala s prevajanjem v nemščino, ali iz nemščine v slovenščino. Tudi danes je pripravljena pomagati, a žal ne več fizično, kajti še z berglami se komaj giblje po svojem „rastlinjaku“ narcis in travniku, ki vedno bolj zarašča in ne kaže več tako lepega videza kot pred nekaj leti..
Kljub temu je Ivanka ponosna na svoje narcise, ki jih je sama nabavila in posadila na stotine. V najboljših letih je okrog njene skromne hiše, na okrog 25 arov površin, pravi obliž za oči in dušo ponujalo okrog milijon cvetov narcis. Sama pravi, da jih je več kot 50 vrst, čeprav se za laike razlikujejo le po barvah, Najhuje ji je, da ne more več zaščititi svojega „nasada“, in tako naj bi ji nekateri redno kradli ne le cvetov temveč desetine in stotine čebulnic, katere si potem posadijo na drugih lokacijah. Pove tudi, da je klicala policiste, da tudi slednji niso odkrili kdo krade njene lepotice. Naša sogovornica se z narcisami ukvarja že skoraj pol stoletja. „Najprej sem gojila navadne narcise, a ko so se po trgovinah pojavile tiste bolje, novejše in lepše sorte, sem začela nabavljati prav slednje. Žal nekatere ženske si po dnevi nagledajo moje narcise, in jih potem ponoči izkopljejo in odnesejo, ter z njimi tržijo. Jaz osebno nič ne prodajam, temveč mi je najlepše spremljati kako cvetijo in to mi je nekaj največ. To je samo ena velika ljubezen, za katero je treba skrbeti vseskozi, cvetijo pa predvsem od konca februarja pa tja do konca maja. Sedaj imam le eno prijateljico, ki mi pride pomagati, drugače pa je zelo težko“, razlaga Ivanka.
Hudo ji je, da njeni sorodniki, predvsem gre za nečake, nimajo interesa, da bi prevzeli njen „nasad“ in nadaljevali z njeno „dejavnostjo“ Zato ne ve, kaj bo z njenimi lepotičkami. „Veliko je tistih, ki bi imeli to zemljo in tudi narcise, a žal nihče ne bi rad delal. Pred časom sem pisala tudi predsedniku države, dr. Danilu Türku, če bi mogoče imel moje narcise, a so mi vljudno odpisali, da takega darila ne more sprejeti. Ker ni imel v načrtu obiska našega območja, ni mogel niti priti, da bi si ogledal moje narcise. Ne vem kaj bo, saj sama ne morem več delati. Morebiti bi bilo najbolje, če bi vse skupaj prodala in šla v dom starejših, kjer bi samo pokojnina bila premalo. Razmišljam, da bi vsaj v zimskem času šla v dom, poleti ko je toplo pa bi vseeno bila tukaj. Imam nekaj prijateljev, ki mi pripeljejo zdravila ter potrebščine, zakurim in skuham si sama. Če kam moram iti pokličem taksi in tako nikomur nisem v breme“, razlaga prijazna Ivanka, ki ji pogled nenehno leti nekam proti njenim lepim narcisam...
SE JI BO HIŠKA SESULA NA GLAVO?
Žal naš obisk pri Ivanki Lukman, kjer smo občudovali narcise, ni mogel miniti brez ugotovitve, da je 87 – letna ženica na berglah življenjsko ogrožena. Velike razpoke na stari hiši same od sebe kličejo na previdnost, in sam čudež bo, če se že v kratkem hiška ne bo začela rušiti. Kaj bodo takrat povedale ustrezne službe nismo niti preverjali, dejstvo pa je, da bo staro gospo potrebno odpeljati v dom starejših ali pa kamorkoli že, kjer bo na varnem. Ivanka Nam pove, da so stene še bolj razpokale pred leti, ko so tod mimo težki tovornjaki odvažali gramoz iz bližnje Drave. Pove nam tudi, da bi še ona morala dobiti „odškodnino“ za omenjeni gramoz, a naj bi „denar pobrala predstavnica Agrarne skupnosti Frankovci, ki mi denarja ne da“, pove žalostno Ivanka Lukman.
Nepogrešljive narcise
Občudovanje narcis pri Ivanki Lukman v Frankovcih pri Ormožu nam samo potrdi misel, da smo lahko ponosni na planjave z narcisami na Golici, ter malo manj na izumirajoče rastlinske združbe po travnikih v okolici Veržeja. Narcise so pomembne lepotice nekaj pomladnih tednov, a vrtnarji jih pripravijo do cvetenja tudi v drugih letnih časih. Z njimi se srečujejo torej okoljevarstveniki, vrtnarji vseh vrst in še cvetličarji.
„Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem kakšnih 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Vrtnarji vse sorte zaradi oblikovnih značilnosti cvetov razvrstijo v devet skupin. Med njimi so najpomembnejše trobentaste, skledičaste in pladnjaste narcise. Bolj ali manj polnjene cvetove imajo vrstnate narcise, v samosvojo kategorijo sodijo majhne in drobnocvetne (recimo tiste z izhodiščem v vrsti Narcissus cyclamineus), tudi naše belocvetne in dišeče imajo svojo skupino. V vrtu jih imamo za čebulne trajnice, nove nasade pa vedno zasajamo jeseni. V primerjavi z mnogimi drugimi vrtnimi čebulnicami imajo narcise znatno prednost zaradi svoje strupenosti, ki jih obvaruje pred mišmi in voluharji. Tudi to dejstvo jim pripomore k priljubljenosti“, prav odlični poznavalec lepih narcis, Izidor Golob, inž. arg.