Čeprav so vsaj formalno še vedno daleč od Evropske unije, in čeprav še vedno veliko zaostajajo pri ureditvi številnih zakonskih odredb, pa so lahko Srbi, na nekaterih področjih, vzor tudi veliko bolj „demokratičnim in pravnim državam“ EU, torej tudi Sloveniji. To še posebej velja pri zakonodaji, ki se ukvarja z zaščito živali, in zato bi aktivisti v slovenskih društvih za zaščito živali in sploh slovenski ljubitelji živali, takoj podpisali, da bi se podobna, vsaj kazenska zakonodaja uvedla tudi pri nas. Pa ne le uvedla, temveč predvsem da bi se izvajala, saj zakonodajo, kakršna že je imamo, a se pri nas, trpinčijo in ubijajo, tako komercialne kot divje in prostoživeče živali ter tudi hišni ljubljenčki. Za to žal le redko kdo odgovarja, in je sankcioniran.
V Srbiji pa se poslej očitno obeta več reda pri zaščiti živali. In čeprav se tudi srbski ljubitelji živali zavedajo, da se zadeva ne bo spremenila čez noč, je jasno, da se bo stanje dokaj hitro uredilo. Nihče si namreč, ob že znanih nizkih prihodkih, ne bo mogel privoščiti takšnih kazni, ki po novem znašajo med 100 in 10.000 evrov. Srbsko ministrstvo za zaščito življenjskega okoliša je namreč sprejelo odredbo, kjer so kazenske sankcije zelo visoke. Za ubijanje, zlorabo ali trpinčenje več kot 500 živalskih vrst, bo potrebno odšteti kar zajeten kup denarja. Po novi odredbi bo najnižja kazen za uboj insektov, torej čebel, metuljev ipd. Tako za ubiti metulj – zeljni belin po treba plačati 10.000 dinarjev (okrog 100 evrov), za pikapolonico 15.000 (150), če pa nekdo ubije ali če že trpinči oz. zlorablja volka ali risa, je tarifa bistveno višja in znaša do 300.000 (3.000). Najbolj pa je vseeno zaščiten črni (mrki) medved, saj kazen za njegov uboj znaša kar milijon dinarjev oz. 10.000 evrov.
V inšpektoratu za zaščito življenjskega se zavedajo, da bo težko nadzirati vse prekrške in kazniva dejanja, toda prepričani so, da bodo uspešni vsaj pri najbolj drasičnih primerih, ki naj bi tudi bili vzgojni za mnoge storilce. „Če nekdo ubije medveda gotovo bomo dobili informacijo in bomo najbrž tudi odkrili storilca, ter ga sankcionirali, če pa nekdo ubije pikapolonico bo bistveno težje, a to tudi ni veliki problem. Kazenski zakonik ter s tem tudi odškodninski cenovnik je sprejet predvsem, da bi preprečili namerno uničevan je različnih živalskih populacij, med katerimi so seveda tudi pikapolonice in celo rdeča gozdna mravlja, ki so sta med drugimi ogroženi in zaradi tega pod posebno zaščito“, pravi Jasmina Jović, inšpektorica za zaščito življenjske sredine.
Težave pri izvajanju nove odredbe v Srbiji pričakujejo tudi ob dejstvu, da omenjena odredba zajema nad 500 strogo zaščitenih živalskih vrst, na tem področju pa v celi državi deluje le deset inšpektorjev. Toda, pooblastila naj bi imeli tudi policisti. Aleksandar Ćetković z Instituta za zoologijo Srbije se boji, da bo sicer dobro zastavljena odredba izvajala le deset odstotno, kar naj nikomur ne bi koristilo, in bi se s tem samo kompromitirala zakonodaja.