Danes, ko večino poljskih del opravljajo s stroji, je ročna košnja na travniku že redkost. V Cogetincih živita upokojenca Marija in Franc Slatišek, ki imata 1,80 ha veliko posest, na kateri sta v preteklosti redila po dve govedi, ponavadi kravi, ki sta dajali mleko. Danes, zaradi starosti, živine ne redita več. Ko smo se nedavno mimo njune hiše peljali v Kunovo, smo ob cesti zagledali »delavce« pri košnji in grabljenju. Ker je to danes že zanimivost, si nismo mogli kaj, da bi jih ne ovekovečili v sliki.
Ob tem smo gospodarja, ki je kosil naprej, za njim je kosil njegov brat Ernest, ki je doma pri Sv. Trojici, povprašali, kako to, da še kosijo z ročno koso. »Ker ima brat Ernest še živino, sem ga povabil, da pokosi površine okoli njiv in pod starimi jablanami. Kar se je dalo pokositi z motorno kosilnico(BCS-ko), je pokosil njegov sin Jožek, ostalo pa midva z bratom s ročnimi kosami. Kosila sva le tam kjer kosilnica ne zmore. Danes mnogi take površine kosijo s kosilnico na nitko. Povem vama pa, da ob taki košnji ni veliko uporabne trave, saj jo nitka »zažveče«. Ob košnji s koso je tudi bolj čisto pokošeno. Ker je treba travo porabljati z lesenimi grabljami, sta to opravila moja žena Marija in sosed Tomi Justinek. Meni je taka košnja tudi nekako druženje z domačimi in sosedi. Vesel sem, da še imam brata, ki mi tako pomaga počisti zemljo, ki bi sicer bila zaraščena.«