Nepozabna pevka Majda Sepe je med drugimi zaslovela tudi z znamenito skladbico: Ribič, ribič me je ujel, pa ni ujel me na mrežo, ujel me je le z besedo, in črnimi očmi...Tudi mnogi ribiči po vsej državi so, v skladu z besedilom pesmice, na trnek, ujeli velike ribe in ribice. Toda v primerjavi z neštetimi „ribiškimi“ zgodbicami, kjer so ribiči ujeli takšne in drugačne „trofeje“, je v primeru Marije Ivanek vse res; V teh septembrskih dneh, ko povsod, od polj in vinogradov, do vrtov in sadovnjakov, diši po sadovih narave, je namreč strastna ribička iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ujela svojo dejansko trofejo. Le kratek čas je namreč tisti pozni jesenski popoldan namakala trnek v ribniku RD Radgona, Temeljna enota Gornja Radgona , v Podgradu, ko je začutila „nekaj težkega“, a niti sanjala ni, da bo to njen rekordni ulov.
S pomočjo blagajnika radgonskih ribičev Borisa Soveca, ki ji je svetoval kako naj ravna s palico, ter ob spodbujanju življenjskega partnerja Vlada Ivaneka, ki je mimogrede gospodar na omenjenem ribniku, ter še nekaj prisotnih ribičev in ljubiteljev narave, ji je po nekajminutnem boju le uspelo. Na suho je namreč potegnila roparico – ščuko, ki je tehtala slabih deset (natanko 9,83) kilogramov, dolga pa je bila meter in dva centimetra. In kot veleva pravilnik, da naj roparic, ki uničujejo druge ribe, ne bi spuščali nazaj v vodo, se je enako končalo z Maričino ščuko. Potem, ko so nazdravili njenemu rekordnemu ulovu, je trofejna riba končala v Črešnjevcih, kjer so jo domači in njihovi prijatelji pohrustali...