Lanišnice so zgradbe v katerih so sušili stebla lanu in konoplje za pridobivanje prediva. V njih so sušili tudi sadje, za »klojce« ali krhlje. Lan in konoplje so trle terilje ali terice, s pripravo, ki so ji rekli trlica. Iz tako pridobljenega prediva so predice pletle niti, iz njih pa tkalci tkanino, kateremu rekli »hodno platno«. Tega so uporabljali za rjuhe, brisače, nekoč pa tudi za moške hlače, ki so jim v Prlekiji rekli »brgüše«. Iz prediva so vrvarji, ki so jim rekli "žalarji", na "brdah", stroju za pletenje, pletli vrvi in druge izdelke, ki so jih potrebovali kmetje pri kmetovanju. To je le kratek opis dela okoli Lanišnice in pridobivanja prediva.
Trenje v lanišnici se je odvijalo ponavadi pozimi. Lanišnica je bila od gospodarskih poslopij in hiš zelo oddaljena, saj je bila velika nevarnost požarov. Zanimivi so tudi običaji teric. Terilje ali terice so bile ob svojem delu ponavadi »podkrepljene« s šmarnico, ki jim je dajala moč in voljo do težkega dela, obenem pa so jim po glavah rojile tudi norije. Bog ne daj, da bi se v bližini pojavil moški. Tedaj so ga zgrabile in mu v hlače »naklačile« ostrega »kozderja«, to so koščki suhih stebelc, ki so nastajale kot odpadek, pri trenju. Ponavadi so mu še njegovo »premoženje« namazale s sajami. Prav zato so se moški lanišnic, ko so se okoli njih sukale »babe«, izogibali.
Lanišnice vse redkeje vidimo. Mi smo, ob cesti Spodnja Ščavnica-Sv. Ana v Slovenskih Goricah, fotografirali Rajšpovo lanišnico, ki stoji na robu gozda. Obkrožena je z drevesi, zato je poleti, ko je na drevju listje, nekoliko skrita. Je pa dobro ohranjena, saj je pokrita z opeko. Včasih so bile pokrite s slamo, zato je bila nevarnost požara večja.