Pri Nabergojevih trenutno rešujejo življenja mnogim ptičem Čeprav jim je takšna in drugačna pomoč potrebna skozi celo leto, so ravno pomladni in zgodnji poletni meseci, ko se malčki „postavljajo na lastne noge“, potrebno najbolj pomagati različnim živalim. In med tistimi, ki še posebej skrbijo, da bi tako hišni ljubljenčki in domače živali, kot divje (prostoživeče) živali, varno živeli ob in med ljudmi, je gotovo tudi priznana prekmurska veterinarka Smilja Nabergoj, dr. vet. med. iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplic, katero ravno po tej ljubezni do živali poznajo ne le Prekmurci in Prleki, temveč tudi daleč okrog po Štajerskem ter tudi v nekaterih sosednjih in drugih državah. Za njo in njene sodelavce je vsaka žival vredna življenja in zato ji ni vseeno kaj se z takšnimi in drugačnimi živalmi v naravi dogaja skozi celo leto, še posebej v času gnezditve, kotitve in prihajanja novih živali na svet. Prav zaradi tega vedno, tako neposredno, kot tudi preko medijev skuša "pihniti" na zavest vseh, da naj naredijo vse kar je v njihovi moči, da bi pomagali predvsem mladim, komaj rojenim divjim živalim, ki imajo svoj način življenja, in če jim ga kdo zmoti je lahko to usodno za njihovo nadaljnje življenje...
Če pa je kakšni izmed živali kljub vsemu potrebna pomoč, je tukaj prav Nabergojeva in njeni sodelavci, ki trenutno pomagajo številnim, predvsem mladim „pernatim“ živalim, ki jih skušajo vrniti v naravo. In če katero, zaradi hujše poškodbe, ne bodo uspeli usposobiti za prostoživeče okolje, jih bodo obdržali na svojem dvorišču, kjer je vedno veliko takšnih in drugačnih živali. „Poleg ptic in drugih živali, ki so vseskozi pri nas, skušamo trenutno rešiti kar nekaj novih. Tako je tukaj črna štorklja, katera je bila pripeljana iz Ljubljanske veterinarske klinike, kjer so ji amputirali desno perutko. Revica sicer prihaja iz Dolenjske, stara je približno eno leto in zelo prijazna. Ponoči jo dajemo še v stacionar, pa tudi drugače je ločena od ostalih štorkelj, saj sta jo dva bela štrka, jih tukaj domujeta dalj časa, skoraj pobila. Tukaj sta tudi dva mladiča bele štorklje, katera pa sta lahko poleg starejših. Eden je iz Rakičana, drugi pa iz Murske Sobote. Zanimivo pa je, da so ljudje oba pripeljali istega dne. V Rakičanu so malega poskusili vrniti na gnezdo, pa jim ni uspelo, saj so ga ostali mladiči ponovno izrinili. Verjetno ni bilo prostora za vse. Dejstvo je, da sta bila oba v svojih bivših gnezdih gotovo najšibkejša. Pri nas sta zdaj že bistveno večja in se že tudi postavljata na noge. Vsak dan, poleg hrane in vode, dobita tabletke kalcija, da bi bile kosti čim močnejše. Verjamem, da bi oba lahko nekoč vzletela“, nam je razlagala veterinarka Smilja Nabergoj.
Pokazala nam je tudi ptiča - južno postovko, ki je pri nas zelo redka, po uradni literaturi pa je menda na robu izginotja. „Upam, da je bila identifikacija pravilna, glede na naš atlas slovenskih ptic bi naj bila prav ta. Na srečo ni bila poškodovana in smo jo lahko v nekaj dneh uspešno vrnili v naravo. Sedaj navajamo na letenje tudi nekaj vran, ki naj bi kmalu odletele. Tukaj je tudi lesna sova, ki smo jo z ostalimi ptiči odnesli v zunanje prostore, kjer lahko poletavajo po vejah, ali pa se v slabem vremenu skrijejo v uto. Družbo ji delajo mala uharica, navadna postovka in še ena vrana. V stacionarju pa sta trenutno še dve sivi vrani, ena je iz Maribora in druga iz Murske Sobote. Obe sta nepoškodovani, padli iz gnezda, Mariborska lepo napreduje, manjša iz Murske Sobote pa je še slabotna. Ker lepo poletavata, se bosta v prihodnjih dneh pridružili pticam v zunanji ogradi, kjer se bosta pripravljali za izpust. Zraven, v stacionarju sta še dve sovi uharici, eni smo uspešno operirali perut, ki jo bo sova lahko uporabljala. Druga je bila nepoškodovana, le padla je iz gnezda. Tudi ta se že sama prehranjuje in skupaj s starejšo bosta kmalu odšli v zunanje prostore in se tako začele pripravljati za odhod v naravno okolje“, nam je še razlagala Nabergojeva, ki nam je pokazala tudi goloba, ki je bil pripeljan iz bližnje Bogojine.
Našli so ga pod cerkvenim zvonikom. Golob je še mlad in na srečo nepoškodovan. Puh že počasi zamenjuje pravo perje in vsak dan je lepši. Izpustili ga bodo v okolico Bogojine, morda že v prihodnjih dveh tednih. Enaka usoda naj bi doletela tudi najnovejšega štrka, ki so jim ga pripeljali iz Dobrovnika, in je očitno, da bo preživel ter spet vzletel...