Pomurski umetniki so prispevali svoja dela za pomoč 7-letni Nataliji, ki se je hudo poškodovala in je ostala invalidka
Konec minulega tedna je v kavarni hotela Diana v Murski Soboti potekal tradicionalni „ponovoletni ples“, ki ga je že drugič zapored organiziral župan Anton Štihec, kot zahvalo vsem sponzorjem, poslovnim partnerjem in prijateljem. Poleg vidnejših predstavnikov s področja gospodarstva so na zanimivo družabno srečanje bili med povabljenimi tudi poslovni partnerji, mestni svetniki, častni občani in občani, ki so v preteklih letih z občino uspešno sodelovali ter prispevali za dobrobit mesta in občine. Glasbena gostja večera je bila pevka Nuša Derenda, ki jo je na klavirju spremljal domači pianist Kristjan Borovšak.
Že pred druženju ob večerji ter plesu in županovi zahvali vsem povabljenim gostom za uspešno sodelovanje, pa sta soboški župan Anton Štihec pa je skupaj z miss Slovenije Tadejo Ternar izvedel tudi hvale vredno dobrodelno akcijo. „Na Mestni občini Murska Sobota smo se odločili, da bomo v letu, ki se je začelo izvedli več humanitarnih akcij. V tem sklopu bomo obiskali družine in posameznike, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebujejo pomoč soljudi. Prvo pomoči potrebno družino smo že obiskali v odročni vasici Šulinci. Gre za žalostno življenjsko zgodbo družine Belec in še posebej njihove sedemletne hčerke Natalije Belec“, je med drugim dejal Štihec, ki je izrazil upanje, da bodo s pomočjo dobrih ljudi, poleg njen skušali izpeljati še kakšno humanitarno akcijo, ki bodo sledile.
Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota k akciji povabila 19 pomurskih akademskih umetnikov. In velikodušno so se odzvali prva vsi: Nikolaj Beer, Igor Banfi, Ivo Bošnjakovič, Franc Bencak, Irena Brunec-Tebi, Jože Denko, Endre Gönter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenjo Huzjan, Franc Mesarič, Robert Černelč, Suzanne Kiraly-Moss, Ignac Premoša, Vladimir Potočnik, Mirko Rajnar, Dubravko Baumgartner, Zlatko Gnezda in Sandi Červek. Slednji so svoja umetniška dela podarili oziroma ponudili po znižani ceni. In Štihec se je vsem sodelujočim, tako umetnikom kot Rdečemu križu, Centru za socialno delo ter lokalni televiziji Idea tv-Kanal 10, zahvalil za njihov prispevek k akciji. Na sami prireditvi je bilo izlicitiranih in prodanih 13 umetniških del, izkupiček dobrodelne akcije pa znan v naslednjih dneh. Umetnine, ki niso bile prodane na sami dobrodelni akciji bodo na podoben način licitirane v eni od naslednjih dobrodelnih prireditev. Omenjena nesrečna, sedemletna deklica Natalija Belec iz Šulincev, je pred slabega pol leta doživela hudo prometno nesrečo. Natalijin oče Darko in mama Anita imata še eno hčerko. Kljub vsemu kar je prestala v minulih mesecih je deklica s kratkimi laski, Natalija nasmejana in polna iskric upanja, da bo nekoč spet vse po starem. Že na prvi pogled je jasno, da je Natalija pred nesrečo morala biti radoživa, hudomušna in predvsem živahna deklica. Oče Darko je zaupal zgodbo, ki jo piše življenje njegovi družini, in ki je v skromni družini vse obrnila na glavo. Povedal je, kako je leta 2002 potem, ko je prestal operacijo hrbtenice, sam postal invalid. Kot delavec zaposlen samo s polovičnim delovnim časom od takrat prejema mesečno le okoli 200 evrov plače. Žena Anita pa je zaposlena v tovarni Mura z minimalno plačo. Kljub temu sta starša, ki kot rečeno imata dve hčerki, 11-letno Katjo ter 7-letno Natalijo, lani avgusta najela kredit v višini 400 evrov, da bi svojima hčerkama omogočila letovanje na morju. Spomini z dopusta, kjer se je Natalija naučila tudi plavati so ostali eni najlepših, vendar se je tri dni pozneje družini Belec pripetila nesreča, ki je njihovo življenje obrnila na glavo.
Zgodilo se je natanko tri dni po prihodu z dopusta in natanko mesec dni potem, ko je Natalija praznovala svoj 7 rojstni dan. Mati je bila na njivi, oče v bratovi delavnici, Natalija pa si je nič hudega sluteč obula svoje rolerje ter se podala rolat pred hišo. Ker mame ni bilo zraven, si Natalija ni pripela varnostne čelade, ki bi ji ob padcu lahko zaščitila glavo. Naključje je hotelo, da je ravno ta dan Natalijo zbil avto. Udarec v glavo je bil tako hud, da so Natalijo morali takoj prepeljati na UKC Maribor, kjer so ji ostrigli njene dolge lase ter ji v glavo vstavili sondo. Ko se je prebudila iz kome, je bila paralizirana po celotni desni strani in znova se je morala učiti vseh osnovnih življenjskih funkcij (govora, prehranjevanja, prijemanja predmetov). Zaradi tega je bila premeščena v rehabilitacijski center Sočo v Ljubljani. Mati Anita je zaradi tega, ker je z hčerko med tednom v Soči, kjer se skupaj s strokovnim osebjem trudi, da bi Natalija čim bolje okrevala, že več mesecev na bolniškem tako, da njen mesečni dohodek znaša borih 300 evrov. Domov se vračata ob vikendih in to je tudi edini čas, ki ga lahko starejša sestrica Katja preživi skupaj z svojo mamo in Natalijo. Med tednom pa je ves čas sama z očetom. V veliko podporo Nataliji je vsekakor tudi sestra Katja, in med njunim stiskom je jasno razbrati, da se imata sestrici neizmerno radi.
Natalija sedaj že počasi, a vidno napreduje. Vrnil se ji je govor, tudi na noge se že počasi postavlja, le še hoditi ne more brez opore. Da bi lahko Natalija spet hodila in da bi lahko povsem okrevala njena desna stran telesa, predvsem desna roka, s katero je Natalija pred nesrečo pisala, je potrebno še nadaljnje zdravljenje v Soči in doma. Ali bo lahko družina Belec nudila Nataliji potrebno zdravljenje, pa je sedaj odvisno tudi od ljudi dobre volje, ki bi lahko predvsem finančno pomagali. Delavska družina iz Šulinec z očetom invalidom in materjo zaposleno v Muri, si s skupnimi prihodki v višini 500 evrov mesečno, takšnih izdatkov prav gotovo ne bo mogla privoščiti. Natalija, ki je bila še pred meseci na aparatih in se borila za svoje življenje, je pred božičem, torej pred mesecem dni prvič na kratko obiskala svoj razred. Po nekaj mesecih prebitih v Soči, se je tudi ona začela spraševati, zakaj se je moralo zgoditi ravno njej? Ko smo jo vprašali, kaj si v življenju najbolj želi, nam je povedala, da se želi vrniti med sošolke in sošolce in biti spet takšna, kakršna je bila pred tistim usodnim dnem, ko jo je doletela prometna nesreča. Tako Natalija upa na lepše otroštvo, kot ji ga je namenilo življenje. In zato ji mora širša skupnost to omogočiti, saj vsi moramo pokazati, da nas usoda ljudi, ki živijo med nami, ne pušča ravnodušne. Tudi s skromnimi prispevki lahko sedemletni Nataliji omogočimo, da bo lahko dokončala svoje zdravljenje, in da bo lahko spet sedla v šolske klopi in živela otroštvo, kakršno si sedaj le želi...