Le redko se zgodi, da bi eni župniji in občini, isti dan dva zakonska para praznovala zlato poroko. A prva to se je zgodilo v Apačah, kjer sta visok skupni življenjski jubilej praznovala zakonca Hilda in Jakob Šuman iz Lutvercev, vasi ob regionalki Gornja Radgona – Šentilj, ter Elizabeta in Alojz Breznik iz sosednje vasi Segovci. Tudi v apaški cerkvi je potekalo skupno slavje, pozneje so se svatje obeh srečnih parov razšli in veselo rajanje se je odvijalo na različnih lokacijah, kjer so svojim slavljencem izražali dobre želje.

Kakorkoli že, sta se Bogu za srečen zakon, ob darovani maši, ki jo je daroval domači župnik Janez Ferencek, zahvalila Lutverčana Hilda in Jakob Šuman. Ob darovani maši je župnik Ferencek zakoncema namenil nekaj lepih besed, ter jima izročil priložnostno darilo. Zahvalil jima je za dobra dela v korist cerkve in zaželel, da jima Bog nakloni še veliko zdravja in moči. Cerkveno slavje je s svojim petjem, ob igranju na orgle organiste Marjetke Urbanič Rudolf, polepšal Župnijski pevski zbor Apače.

Hilda, rojena Probst, se je rodila 20. septembra 1941 v družini manjšega posestnika v Lutvercih, kjer vseskozi živi. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Apačah, se je posvetila delu na zemlji, kjer je po poroki skrbela tudi za družino in gospodinjstvo. Kolikor je zmogla, je pomagala pri večjih delih, okopavanju, žetvi in mlatitvi, tudi sosedom, saj je bila tedaj, zlasti ob večjih delih, sosedska pomoč močno prisotna. V družini so se ji rodili štirje otroci: hčerke Jožica, Irena, Zdenka in sin Karel, ki so ju obdarili z devetimi vnuki in dvema pravnukinjama. Prav na svoje potomce sta zlatoporočenca še posebej ponosna. Vse od ustanovitve je Hilda aktivna članica Društva kmečki žena Apače. Njen konjiček je tudi petje v skupini Apaških ljudskih pevk.

Jakob se je rodil 19. maja 1941 na Plitvičkem Vrhu. Osnovno šolo je obiskoval v Spodnji Ščavnici, katere ravnatelj je bil Josip Merdaus. Po končani šoli se je v tedanjem Mizarstvu Apače kot vajenec učil za mizarja. Vajensko šolo je obiskoval v Gornji Radgoni, kjer je bil ravnatelj Milan Kocuvan. Kot vajenec se je z veseljem udeležil tudi udarniškega dela na izgradnji avto ceste Ljubljana-Novo Mesto-Zagreb, kjer mu je bil komandant brigade Milan Kučan. Sicer pa je udeležba bila obvezna, saj bi sicer brez udeležbe v brigadi, ne mogel narediti pomočniškega izpita. Po opravljenem pomočniškem izpitu, leta 1958, ostal na delu v podjetju kot pomočnik, pozneje pa kot tehnolog in je pripravljal dokumentacijo za opremljanje hotelov po Sloveniji in Jugoslaviji. Po propadu tedanjega podjetja Lina, se je zaposlil pri Pohištvu Apače, katerega lastnik je Marjan Šebjanič, kjer se je tudi upokojil. Je član Rdečega križa in je bil tudi krvodajalec. Hilda in Jakob sta vesela, da si je sin Karl doma ustvaril družino. Veselita se tudi obiskov svojih otrok z družinami in vnukov, sploh pa imata prijetno tretje življenjsko obdobje...