V Domajinci, kjer so v nedeljo potekale tradicionalne vaške igre občin Cankova in njihovih gostov, se je zaključil drugi prekmursko-dolenjski dobrodelni “pohod prijateljstva 2015”. Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172,8 kilometra, od Šmarjete do Domajincev, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašlej po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje, prehoditi takšno pot. Toda prijateljem iz dveh slovenskih občin, s severovzhoda in jugovzhoda države, je to uspelo že drugič, saj so lani hodili iz Prekmurja do Dolenjske, tokrat pa v nasprotni smeri. Občini Cankova in Šmarješke Toplice sta sicer pobrateni, saj sta listino o pobratenju (14. junija 2008 v Šmarjeti), podpisala ravno aktualna župana Drago Vogrinčič in mag. Bernardka Krnc. Z listino sta sev imenu občank in občanov zavezala k sodelovanju na vseh področjih delovanja. In eno od teh je druženje, prijateljstvo, dobrodelnost ipd.

Prav županja Krnčeva je bila pobudnik omenjenega dobrodelnega pohoda, in lani zbrana sredstva so namenili otrokom socialno ogroženih družin, ki so ostale brez dohodkov zaradi propada Aha Mure, letos pa so sredstva zbirali za pomoč občanu Šmarjeških Toplic, Tinetu Gradišarju, ki je po hudi delovni nesreči leta 2013, ko mu je spodrsnilo z lestve in je padel z višine 4,5 metra, postal velik invalid – tetraplegik. Ker je skupina Prekmurcev prispela na Dolenjsko že v sredo proti večeru, so nesrečnega Tineta, za katerega lepo skrbijo domači, razveselili z obiskom, katerega se je udeležila tudi županja. Tine Gradišar jim je bil hvaležen, da so se spomnili nanj in mu bodo pomagali uresničiti veliko željo, da bi prišel do posebej zanj prilagojenega vozila, v katerega bi se lahko odpeljal z električnim invalidskim vozičkom. Zdaj tega ne more, ker je ta pretežak in se ga ne da zložiti, tako da ga morata starša prekladati v navaden voziček, ki je sposojen, in nato v avto. A 37-letnik, ki ga je usoda za vse življenje prikovala na posteljo in voziček, si želi več družbe, s posebnim vozilom bi ga lahko kar na električnem vozičku odpeljali kam na obisk, na terapije, zdravniške preglede itd. A z majhno invalidsko pokojnino in skromnimi družinskimi dohodki do takega avta, ki bo stal okrog 30 tisoč evrov, sam ne bo mogel priti.

Enajst udeležencev pohoda, se je na čelu z domačinom Ivanom Petančičem in Cankovčanom Jankom Duričem, izpred občinske stavbe v Šmarjeti, odpravilo peš na dolgo pot, do Cankove, v četrtek, 6. avgusta. Pohodnikom je srečno pot zaželela županja Bernardka Krnc, ki je skupaj s kolego iz Cankove, Dragom Vogrinčičem, v nedeljo pozno popoldan, slednje pričakala tudi v Domajincih pri Cankovi. Bilo je težko in naporno, bolj kot kilometre pa je bilo težko premagovati vročino, a kot pravijo na koncu so prav vsi uspeli, in še nihče ni imel kakšnih hujših posledic, celo žuljev ne. Nekaterim je bilo najtežje, ko so morali prehoditi tudi Boč, in ko so drugi dan pohoda, po dobrih 53 kilometrih prispeli na cilj v Makole, so vsi bili še posebej zadovoljni in veseli. Naslednji dan je bilo že lažje, saj so po ravninskem delu Haloz “sprehodili” do Zagorcev pri Juršincih, zadnji dan pa še zadnjih 30 kilometrov, po veliki vročini do Domajincev...

Sicer pa, ker Tine Gradišar potrebuje še veliko sredstev, bo 28. avgusta v kulturnem domu v Šmarjeti potekal dobrodelni koncert, občina mu nudi brezplačno uporabo dvorane, konec meseca, 30. avgusta, pa bo organizirala še kolesarski izlet iz Šmarjete do Cankove, tudi z dobrodelno noto in zbiranjem denarja za invalidnega Tineta.

Kdo je Tine Gradišar?

Rodil se je 21.10.1977 v Novem mestu, stanuje pa v Šmarjeti 47, 8220 Šmarješke Toplice. OŠ je obiskoval v Šmarjeti, nato pa se je vpisal na Šolski center Novo mesto za zidarja. Po končanem šolanju je prakso in pripravništvo opravljal pri podjetju Pionir. Svojo prvo zaposlitev je dobil pri podjetju Koračin s.p. Kmalu zatem je zbolel na želodcu in črevesju, tako da je nekaj časa bil na bolniškem dopustu, nato pa ostal brez zaposlitve. Zaradi zdravstvenih težav je postal invalid tretje stopnje. Ko so se te težave umirile, se je ponovno zaposlil pri podjetju Vrščaj, kjer je bil zaposlen 11 let. Ves ta čas, ko je počasi nabiral znanje in prakso, si je želel opravljati samostojno delo, kar je tudi storil, poleg tega pa je, kolikor je bilo v njegovi moči pomagal tudi samostojnemu podjetniku Janezu Knezu, ki ga je od vsega začetka naprošal, da bi se zaposlil pri njemu.

“Aprila 2013 sem njegovo ponudbo tudi sprejel in sem pri njemu delal vse do nesreče novembra istega leta, ko sem padel s strešne plošče in si zlomil hrbtenico ter poškodoval hrbtenjačo. Nesreča me je prikovala na električni voziček in posteljo, kar pomeni , da se popolnoma odvisen od pomoči staršev. Vedno sem bil marljiv in zanesljiv človek, zato je toliko težje sprejeti dejstvo, da tega dela ne bom mogel več opravljati, sem pa po dolgi hospitalizaciji in rehabilitaciji v Soči vseeno z veliko vztrajnostjo in trmo vsaj toliko že pridobil mišic v rokah, da se lahko popraskam po glavi, nosu, da nisem obupal, in da bi od sedaj naprej rad zajemal življenje z veliko žlico. Moj vsakdan je odvisen od staršev, ki poskrbita zame, in sem jima zelo hvaležen za to, vseeno pa nastane velik problem, ker sem dejansko nemobilen. Zato sem se odločil, da bi skupaj z dobrimi ljudmi, poznanstvi... delno zbral sredstva za nakup prilagojenega vozila z rampo, ki pa je zelo drago. Ker uporabljam akumulatorski voziček, katerega teža je preko 120 kg, sem primoran kupiti ustrezno vozilo, da se lahko vkrcam z vozičkom, in ga vozi druga oseba. Zaradi prizadetih rok in nog, vozila namreč ne morem voziti sam. Zelo rad imam moje nečake, ki so mi nekako tudi v vzpodbudo in mi dajejo vsakodnevno voljo in pozitivo, da dan lažje steče”, pravi nesrečni Tine.

Sam si želi, da bi kljub svoji tetraplegiji bil bolj samostojen in mobilen, da bi lahko obiskal sorodnike, znance in prijatelje, nenazadnje se vozil tudi na preglede, terapije, in tako čim bolj olajšal delo staršema, ki ga težko digneta in položita v avto, pa tudi zanj je vožnja na avtomobilskem sedežu dokaj neudobna. Včlanjen je tudi v Zvezo paraplegikov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ki mu preko transakcijskega računa pomagajo pri zbiranju sredstev za nakup avtomobila... “Poleg osnovne in glavne srčne želje, da se moje zdravstveno stanje izboljša, je moja druga želja, torej nakup avtomobila, odvisna od pomoči drugih”, dodaja Tine Gradišar.

V kolikor ste mi pripravljeni pomagati , lahko sredstva nakažete na : TRR št. SI56 02970-001 9608 618 , namen nakazila »za Tineta- avto«.