Podobno kot v minulih devetih letih bo tudi letošnji praznični velikonočni ponedeljek minil v nadvse zanimivem „potepanju“ ljubiteljev hroščev. Na vrsti je namreč bilo tradicionalno, 9. srečanje lastnikov znamenitih hroščev, v organizaciji VW – Keeeber kluba Murska Sobota. Res je sicer, da je letošnje potepanje po Slovenskih goricah spremljalo slabo vreme z dežjem in sneženjem, a je vse skupaj vseeno bilo prisrčno in zanimivo, le udeležba je bila nekoliko nižja kot običajno.
Člani omenjenega kluba ljubiteljev in lastnikov hroščev, zraven jih je okoli 60, so se namreč že pred devetimi leti odločili skupinsko začetno pomladno vožnjo realizirati na velikonočni ponedeljek. In tako je bilo tudi tokrat, ko so pričakovali vsaj 80 udeležencev, s približno štiridesetimi starimi, toda lepo ohranjenimi ter tako in drugače predelanimi lepotci – hrošči. A se je tokrat število udeležencev in njihovih vozil prepolovilo, tako da je skozi celi dan uživalo kakšnih štirideset do petdeset najbolj vztrajnih, ki so se okrog peljali s približno dvajsetimi lepotci. Vsekakor so tudi tokrat na pomursko – slovensko goriško potepanje prišli tudi predstavniki nekaterih stanovskih društev iz drugih delov Slovenije, ter tudi iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske in Hrvaške, čeprav je tudi slednje zavrnilo slabo, predvsem mrzlo vreme, ki pa se je od jutra do večera, iz ure v uro, le „ogrevalo“.
Letošnje zanimivo potepanje hroščev se je, v ponedeljek, 1.4. zgodaj dopoldan, začelo z zbiranjem pri „Andy – baru“ v Gornji Radgoni, kjer domuje član Keeeber kluba Andreas Čuk. Po močnem zajtrku „na žlico“, kar je ob velikonočnih dobrotah prav prišlo, se je kolona hroščev, ob 10. uri podala na panoramsko vožnjo po Gornji Radgoni, nato pa je sledila vožnja skozi Norički Vrh in Police, do Aženskega Vrha, kjer je na sporedu bila vinska degustacija s prigrizkom pri vinogradniški družini Bratuša. Kolona se je nato podala skozi Lastomerce, Stavešince, Očeslavce, mimo Spodnjih Ivanjcev in Grabonoša, do Svetega Jurija ob Ščavnici. Tudi tam, v Baru Teksas, je bil postanek z osvežitvijo in prigrizkom. Po lepi pokrajini je pot naprej vodila do Cerkvenjaka oz. Svetega Antuna, kjer tudi ni manjkalo napitkov in prigrizka, in po številnih postankih in pogostitvah na zanimivih lokacijah in destinacijah, pozno popoldan je sledil povratek v Spodnje Ivanjce, kjer je prijeten zaključek in veselo družabno srečanje s poznim kosilom potekalo pri „Šenekarju“...
Pozno zvečer pa slovo in obljuba, da se prihodnje leto, na velikonočni ponedeljek, vsi spet srečajo na jubilejnem, 10. zajčkovem potepanju