PAVLINJEK NASLEDIL ŠKROBARJA
- 15.05.2014
Po dveh mandatih Franca Škrobarja, je konzul pomurskega viteškega omizja postal Štefan Pavlinjek ...
Potem ko je na 11. Viteškem zboru Združenja slovenskega reda vitezov vina, ki je leta 2004 nastalo iz nekdanjega konzulata Evropskega (Gradiščansko – Panonski) reda vitezov vina, v Rogaški Slatini, namesto dosedanjega ambasadorja Milana Kneževiča (Ljubljansko omizje), najvišjo funkcijo prevzel Franc Jankovič (Celjsko omizje), je prišlo tudi do večine sprememb vodstev v regionalnih omizjih. Trenutno namreč v Sloveniji, v devetih omizjih po vsej državi, deluje okoli 120 članic in članov omenjenega viteškega združenja; Med člani pa so vsi enakopravni in enakovredni, od vinogradnikov, kmetov, delavcev, do obrtnikov, gospodarstvenikov, politikov, pevcev, igralcev, vinskih kraljic, akademikov…
In podobno kot na vrhu Združenja je prišlo do zamenjave vodstva tudi v Slovenskem redu vitezov vina, omizje za Pomurje, ki sodi med najbolj dejavna izmed vseh devetih omizij v Sloveniji. Dosedanjega konzula, ki po pravilniku, po dveh mandatih, več ne more kandidirati, Franca Škrabarja, sicer upokojenega direktorja Radgonskih goric, ki je nedavno obeležil 70. rojstni dan, je namreč nasledil Štefan Pavlinjak, podjetnik iz Murske Sobote, ki je še pred časom bil predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Prekmurskemu podjetniku gotovo ne bo težko voditi omizje, v katerem je 14 vitezov in ena vitezinja, saj je tajnik omizja ostal še en znani pomursko-štajerski podjetnik Zlatko Borak, ki ima celotno delovanje omizja „v malem prstu“. Sam Borak zarad poudarja, da „v Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in gojiti kulturo pitja vina”
Slovenski red vitezov sicer deluje šele enajsto leto, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju dosedanjega ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina“, je razlagal ambasador Kneževič.
Na srečanju v Rogaški Slatini so sicer slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo tudi, da je pred natanko 170 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja...
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.
In podobno kot na vrhu Združenja je prišlo do zamenjave vodstva tudi v Slovenskem redu vitezov vina, omizje za Pomurje, ki sodi med najbolj dejavna izmed vseh devetih omizij v Sloveniji. Dosedanjega konzula, ki po pravilniku, po dveh mandatih, več ne more kandidirati, Franca Škrabarja, sicer upokojenega direktorja Radgonskih goric, ki je nedavno obeležil 70. rojstni dan, je namreč nasledil Štefan Pavlinjak, podjetnik iz Murske Sobote, ki je še pred časom bil predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Prekmurskemu podjetniku gotovo ne bo težko voditi omizje, v katerem je 14 vitezov in ena vitezinja, saj je tajnik omizja ostal še en znani pomursko-štajerski podjetnik Zlatko Borak, ki ima celotno delovanje omizja „v malem prstu“. Sam Borak zarad poudarja, da „v Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in gojiti kulturo pitja vina”
Slovenski red vitezov sicer deluje šele enajsto leto, a kljub svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina in kulture pitja. Vitezi skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohranjanje običajev povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, razglašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji. V okviru vsega tega pa je, po prepričanju dosedanjega ambasadorja reda Milana Kneževiča, dvig domoljubja. „Delujemo v širšem družbenem interesu, saj nismo strogo zaprti v svoje vrste. V ta namen izdajamo tudi knjige s področja kulinarike in vina“, je razlagal ambasador Kneževič.
Na srečanju v Rogaški Slatini so sicer slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter »vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo tudi, da je pred natanko 170 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja...
V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Slovenski red deluje v devetih viteških omizij (Pomurje, Ptuj – Ormož, Maribor, Celje, Ljubljana, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Brda in Vipava), najvišji skupni organ pa je Svet reda.
Zadnje novice
