Minilo je deset let „Zdravilnega dotika in ženitne posredovalnice“ v Prekmurju; Osamljenost je vzrok za mnoge bolezni; Največ iskalcev partnerja prihaja s Štajerske, ter Koroške, vedno več iz Ljubljane in Primorske, nekaj iz Gorenjske, nič iz Dolenjske... Kot da bi bilo včeraj, v resnici pa je minilo že desetletje. A kako hitro beži čas ve marsikdo, tudi podjetna Majda Šiftar iz Černelavcev pri Murski Soboti, ki je januarja letos praznovala 10 letnico delovanja podjetja „Zdravilni dotik – Majda Šiftar s.p., kjer so se v začetku ukvarjali predvsem z ročnimi masažami in bioenergijo, pozneje pa je večinsko delovanje podjetja prešlo v posredovanje primernega partnerja nevezanim in osamljenim. Torej gre uradno za ženitno posredovanje, ki je aktualno skozi celo leto, posebej pa se ga spomnimo ob pomladnem praznovanju zaljubljenih – Valentinovem, ter tudi dnevu žena. Zato smo se ob prvi desetletnici „Družinskega dotika“ pogovarjali z Majdo Šiftar, katero je v tem času spoznalo veliko osamljenih in nevezanih Slovencev in Slovenk.
Kot vemo ste z ženitnim posredovanjem začeli leto pozneje, čeprav je bila dejavnost priglašena istočasno kot alternativa?
„Skozi naše medicinsko delo se je pokazalo, da je vzrok mnogih bolezni osamljenost. Ker smo vedeli, da je treba bolezen zdraviti pri njenem izvoru, smo razmišljali v tej smeri. Toda samo dejstvo, da ljudje potrebujejo pomoč predvsem v tej smeri, verjetno še vedno ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo ženitno posredovanje moja želja iz mladosti. O njej smo se doma pogovarjali vsake toliko časa, največji pritisk pa je name vršila hčerka, ki je vedela za mojo mladostno željo in je zato v nekem trenutku dala pravo pobudo. Ko sta se oba razloga »našla,« smo sestavili vprašalnik (osnovno orodje za to delo), se o vprašanjih pogovarjali, predvsem pa smo razglabljali o tem katera so pomembna in katera ne. Pravzaprav niti nismo natančno vedeli, kako se lotiti te dejavnosti“. Se morda spomnite kako je bilo prvih nekaj let?
„Pa še kako. Bilo je zelo težavno. Prvi dve leti zaradi pomanjkanja iskalcev, kar je pravzaprav stalnica skoraj pri vseh dejavnostih, ki se jih ljudje lotevamo. Na trenutke tudi okolica ni povsem dobro razumela za kaj gre, nekateri so dejavnost zamenjevali celo s prostitucijo. Dosti je bilo klicev in preverjanj. Neka oseba je enkrat prišla prosit ali si lahko ogleda prostor, kjer se ljudje srečujejo za uro ali dve. Šele ko se je razširil glas, da sprejemamo le neporočene in da gre za posredovanje stikov med tistimi, ki to storitev res potrebujejo, so se strasti počasi umirile“. Kaj je bistvo posredovanja, zakaj je potrebno?
„Moje stranke bi vam dale prave odgovore. In od njih sem se naučila bistva, sedaj vem zakaj je to potrebno. Bistvo posredovanja stikov je osamljenost, potreba po dajanju in prejemanju ljubezni, hrepenenje, civilizacija. Osamljenost je potreba po sočloveku, družbi, po tem, da imaš nekoga ob sebi, da mu poklanjaš ljubezen in pozornost. Hrepenenje pa je tudi gonilna sila, ki žene osamljenega, da išče, kar potrebuje, da se premakne, da stori nekaj zase na tak ali drugačen način. Civilizacija (to so razvitost, način življenja, izobrazba, razlike, smrt) ne plemenski način življenja, odtujitev in še mnogo drugih vzrokov je pa dejavnik, ki je osamljenost zakuhala. In ker povpraševanje rodi ponudbo, je nastalo posredovanje stikov. Vse na enem mestu. Podjetništvo pač“. So v tem času nastale v ženitnem posredovanju kakšne spremembe?
„Zahvaljujoč znanju, ki ga imam še iz prejšnjega delovnega mesta (socialno delo), podjetnosti, resnosti dela in oglaševanju storitve, je moji storitvi rasla kvaliteta. Razširil se je dober glas. Vsako leto me kar nekaj ljudi prosi ali jim lahko svetujem, saj bi se tudi sami lotili te dejavnosti. Seveda vsem pomagam. A od vseh, ki so me prosili pomoči, deluje le še ena posredovalka. Pa ne zato, ker bi komur koli slabo svetovala; obdržala se je zato, ker dela resno. Zdi se mi, da se je kvaliteta teh storitev v Sloveniji, predvsem v prestolnici precej izboljšala, čeprav je še vedno dosti neresnosti, ki se kaže tudi v oglasih nezrelih posredovalnic“.
Omenili ste oglaševanje. Kako se oglašuje tovrstna storitev, da doseže naslovnike? Od kod prihaja največ vaših strank? „Ker je za hitro in kvalitetno posredovanje potrebno imeti veliko bazo ljudi, ki želijo spoznati primernega partnerja, je potrebno konstantno oglaševanje v dnevnem in tedenskem časopisju, občasno pa tudi radijsko, televizijsko in spletno oglaševanje. Najbolj seveda doseže naslovnike oglaševanje v – temu namenjenih – oglasnikih. Največ mojih strank prihaja seveda iz severovzhodne Slovenije, tukaj mislim najbolj na območje Maribora in Ptuja z okolico, Prlekije, Slovenskih goric. Nekaj manj, pa še vedno precej strank je s preostalih območij Štajerske, s Koroške, vedno več iz Ljubljane in Primorske, nekaj iz Gorenjske, nič iz Dolenjske“. Kaj pa Prekmurje?
„Kar se tega tiče, je nastala čudna situacija. Imam podatke, da imajo ženitna posredovalnice iz Maribora včlanjenih več oseb iz Prekmurja kot jaz. Tukaj govorim o ženskah. Medtem, ko se moška populacija za pomoč obrne k meni. Saj ne, da žensk ne bi imela. Ni jih dovolj; ker so raztresene po ostalih posredovalnicah se ne morejo najti, zato je posredovanje oteženo. Zato pozivam ženski del osamljenih Prekmurk in Pomurk, naj opustijo predsodke in strahove pred domačo posredovalnico. Ni potrebno priti do mene. Dovolj je, da pokličejo“. Opažam, da se izogibate pojmu ženitno posredovanje. Kako sploh konkretno poteka posredovanje?
„Res je. Mnogo ljudi me je namreč že vprašalo ali se morajo oženiti. Ta zastareli pojem ženitna še ni uradno spremenjen, zato mlade ljudi bega. Sama veliko raje uporabljam izraz posredovanje stikov. Samo sprejem strank oz. včlanitev je enostavna. Zakomplicira se rado pozneje. Načinov opravljanja tega dela je več. Najlažje (in najslabše) je stranko sprejeti, pobrati denar, ji posredovati dvajset ali manj telefonskih številk resničnih ali izmišljenih oseb, se ji ne oglašati več na klice in pritožbe, biti nevljuden in se po liniji najmanjšega odpora posloviti. To našteto sem imela v mislih prej, ko sem omenjala posredovalnice, ki hitro zapirajo svoja vrata. Zato so posredovalnice na slabem glasu; ljudje, ki jih vodijo, jih s svojim delovanjem spravijo na dober ali slab glas. Sama sem izbrala najtežji način. Ljudem sem na razpolago skoraj ves dan, upoštevam želje iskalcev partnerja, ki jih izrazijo glede izobrazbe bodočega partnerja, telesnih lastnosti, kraja bivanja bodočega partnerja in še kaj. Zdaj sem naštela samo tiste lastnosti na katere so posamezniki pri iskanju najbolj osredotočeni. Ne posredujem vse povprek ali na pamet. Dosti se s strankami pogovarjam rešujem situacije, ko se jim kje zalomi. Dostikrat tudi po intuiciji vem kdo je za koga prava oseba“.
So včlanitve konstantne? „Ne. Pozimi pokliče več starejši, naval pa je sredi poletne sezone, upad pa ko posije sonce in je čas za vrt ter druga sezonska in kmečka opravila“. Kaj bi še omenili za konec? „Najprej to, da uspeh posredovanja ni odvisen od mene ampak od iskalcev samih. Nimam blagovnice s policami s princi na belem konju oz. s »sanjskimi« osebami; tudi take želje obstajajo. Stoodstotno velja pravilo: Vsak lonec ima svoj pokrovec. Mnogim na lep način svetujem naj se čim prej fizično uredijo, morda vsaj malo shujšajo, na kakšen način naj vzpostavijo prvi kontakt z osebo, o čem se ni pametno pogovarjati že v prvem telefonskem razgovoru in predvsem česa naj ne bi že v prvem telefonskem razgovoru zahtevali, večina pa teh nasvetov ne potrebuje, saj sega izobrazbena struktura mojih strank od najvišje stopnje in dobrih poklicev do osnovnošolske izobrazbe. Mnogi so mi zelo hvaležni, tako zelo, da največjo srečo čutim jaz“.