OBČNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI
Te dni, 24. januarja, je v prostorih Turističnega društva na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekal občni zbor Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Zbora se je od 39 članov kolikor šteje ...
Občni zbor Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici v znamenju priprav na praznovanje 100-letnice društva
Te dni, 24. januarja, je v prostorih Turističnega društva na Stari gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekal občni zbor Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Zbora se je od 39 članov kolikor šteje društvo, udeležilo 27 članov. Udeležili so se ga tudi številni gostje, med njimi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici mag. Marko Kraner, ravnateljica OŠ Mala Nedelja Breda Žunič, strokovna svetovalka za čebelarstvo mag. Lidija Matavž in predstavniki sosednjih čebelarskih društev, Gornje Radgone, Negove, Radenec in Juršinec. Zbor je potekal v prijetnem vzdušju, saj so v prostorih TD Sv. Jurij ob Ščavnici razstavljena slikarska dela, ki so jih ustvarili likovniki iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Poseben pečat je prostoru, v katerem je potekal občni zbor, dala dekoracija z izobešenim njihovim čebelarskim društvenim praporom in trakovi darovalcev za prapor.
Po izvolitvi predsedstva, katerega je vodil Vlado Žinkovič, ob njem pa sta sedela Patricija Sever in Leon Rožman, je o delu društva in o načrtih za prihodnje poročal predsednik društva Branko Gerlica. Kot je bilo razbrati iz poročila, je bilo društvo zelo aktivno. Največja lanskoletna aktivnost je bila nabava in odkritje društvenega prapora, ki so ga odvili na posebni prireditvi na Stari Gori. Lani so 18 članom društva nabavili čebelarske uniforme, za katere je polovico denarja prispevalo društvo, polovico pa člani društva, ki so prejeli uniforme. Z njimi se lahko postavijo na javnih društvenih prireditvah in obiskih prireditev drugih čebelarskih društev. Njihovi člani, čebelarji, so se s svojimi pridelki predstavili na praznovanju cerkvenega in občinskega praznika, kjer so obiskovalcem ponudili svoje čebelarske pridelke. Posebno odmevna je bila akcija Medeni zajtrk v šoli in vrtcu, ki je bila med otroci lepo sprejeta. Člani društva so s svojimi čebeljimi pridelki sodelovali tudi ocenjevanja medu in medenih izdelkov, ki je potekalo v okviru Kmetijsko-živilskega sejama AGRA 2009. Tam sta, ob drugih priznanjih, njihova čebelarja člana društva Matija in Matjaž Perša za ocenjeni med prejela zlati medalji, kar dokazuje, da Jurjovski čebelarji pridelujejo odličen med.
Imajo tudi smele načrte za delovanje društva v prihodnjem letu. Še naprej bodo posvečali posebno skrb zdravljenju čebel in izobraževanju čebelarjev. Želijo si tudi, da bi na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici zaživel čebelarski krožek, ki bi spodbujal mlade za čebelarjenje. Ker društvo v letu 2012 praznuje 100 letnico začetkov delovanja društva, bodo posebno skrb namenili tudi zbiranju zgodovinskega gradiva za izdajo brošure, ki jo bodo izdali ob praznovanju 100 letnice društva. Ob pomoči občine si želijo tudi priti do svojih društvenih prostorov. Kot je v razpravi povedal župan Anton Slana, si bo prizadeval, da bi čebelarji dobili prostore v stari šoli na Stari Gori. Povedal je še, da je ponosen na njihovo društvo, ki je s svojim društvenim praporom v ponos občine in vseh občanov. Čestital je tudi dobitnikom zlatih medalj za ocenjeni med. Kot je dejal, to potrjuje, da imajo v občini Sv. Jurij ob Ščavnici dobre čebelarje. Strokovnjakinja mag. Lidija Matavž je spregovorila zdravljenju čebel. Pri tem je poudarila, da mora biti zdravljenje izvedeno strokovno, zanj pa morajo skrbeti vsi čebelarji. Povedala je, da naj čebelarji ne uporabljajo pripravkov, ki niso preverjeni in prihajajo do njih po ilegalni poti. Še veliko vsega je bilo povedanega. Zbor so sklenili s pripenjanjem trakov na prapor, za katerega sta sredstva prispevala Anton Postružnik iz Selišč in Riči tisk iz Radenec. Za zaključek so v društvo sprejeli 6 novih članov. V njihove vrste so se vključili: Janez Mir, Anton Jurkovič, Albina, Martin in Lovro Šijanec in Vlado Muhič.