Strokovnjaki so ocenili, da vsaka cigareta skrajša življenje za 7,5 minute. Pri dvajsetih cigaretah to znese 150 minut ali dve uri in pol na dan, na mesec tri dni, 36 dni na leto in če kadite 40 let je to 3,9 leta. Če pa kadimo še več kot eno škatlico, torej več kot 20 cigaret na dan, bo toliko krajše naše življenje. Zato je dobro razmisliti, kaj vse bi lahko doživeli in dosegli v teh letih, ki smo si jih zaradi cigaret „odtrgali“. Ob tem nikakor ni zanemarljivo niti dejstvo, da se tobak draži, ob tem nas vedno bolj po žepu udarijo tudi trošarine. Torej veliko razlogov za prenehanje razvade, ki se ji reče kajenje. In prav zaradi tega v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, kjer vseskozi organizirajo razne preventivne akcije namenjene hujšanju, zdravi prehrani, rekreaciji ipd., sedaj pripravljajo še delavnice namenjene opuščanju kajenja. Omislili so si, da bi kadilci ob novem letu dali obljubo, kako „začnemo opuščati nezdrave navade in pričnemo na novo...“.
Kot pravi vodja preventivnih programov v ZD Gornja Radgona, Slavica Mencinger. dipl. med. sestra, se bo „Program odvajanja od kajenja – Da opuščam kajenje“, v radgonskem ZD, ki pokriva občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, začel po novem letu. Odvijal se bo v obliki delavnic, v skupinah 5-10 udeležencev, šest srečanj po uro in pol, enkrat tedensko, ali pa individualno: pet srečanj po 30 minut, enkrat tedensko. Prvič se bodo srečali 7. januarja, delavnice ali individualni programi pa bodo potekali po dogovoru, bodisi dopoldan ali popoldan. Prijave so možne pri svojem zdravniku ali v ZD Gornja Radgona (sestra Slavica), tudi na telefon preventive: 051/300-450 (v dopoldanskem času, razen ob sredah popoldan).
Sicer pa, že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje. Kajenje je odgovorno za nastanek srčnih bolezni, cerebrovaskularnih bolezni, kronične pljučne bolezni in pljučnega raka. To so le najpogostejše bolezni v evropski regiji, kjer je tobak na drugem mestu dejavnikov tveganja za nastanek bolezni. V svetovnem merilu je kajenje tobaka drugi največji vzrok za smrtnost. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih (približno 5 milijonov smrti letno). Tobačni dim vsebuje več kot 4000 kemičnih sestavin, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka. 95% tobačnega dima sestavlja plinska komponenta, ostalo so mešanica trdnih in tekočih delcev. Tobačni dim vsebuje vsaj 250 strupenih kemičnih snovi in več kot 50 sestavin je znanih kot rakotvornih. Nekatere izmed kemičnih sestavin, ki jih najdemo v tobačnem dimu, so strupene kovine in strupeni plini.
Nekateri kemični elementi in spojine prisotne v tobačnem dimu so zelo strupene (krom, arzen, svinec, kadmij, amoniak, butan, cianovodik, ogljikov monoksid, toluen), rakotvorne kemične spojine pa so: formaldehid, benzen, polonij, vinilklorid (CH2CHCl). Pri izdelavi tobačnih izdelkov proizvajalci dodajo še druge dodatke. Njihov biološki učinek je za zdaj še neznan. Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so katran, ogljikov monoksid in nikotin. Prav nikotin je droga, ki povzroča odvisnost. V tobačnih izdelkih ga je dovolj, da povzroča in vzdržuje odvisnost odraslih in otrok. Nikotin v telesu povzroči takojšnjo odzivnost, ker povzroči sprostitev hormona adrenalina. Adrenalin stimulira telo in povzroči, da se nenadno sprosti glukoza. Zviša se tudi krvni tlak, frekvenca dihanja in srčni utrip. Tej stimulaciji sledi depresija in izčrpanost, ki pa vodi kadilca do želje, da prižge novo cigareto.
Kajenje tobaka je drugi največji vzrok za smrtnost v svetu. Trenutno je kajenje odgovorno za smrt enega od desetih odraslih v svetovnem merilu (približno 5 milijonov smrti letno). Če se bo tak vzorec kajenja tobaka nadaljeval, bo povzročil 10 milijonov smrti letno ob letu 2020. Polovica ljudi, ki trenutno kadi tobak – to je okoli 650 milijonov ljudi – bo slej ko prej umrlo zaradi posledic kajenja. Kajenje tobaka je četrti največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni na svetu in drugi največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni v evropski regiji. Že leta 1964 so znanstveniki ugotovili, da kajenje tobaka povzroča kronični bronhitis, pljučnega raka in raka na žrelu. Z nadaljnjimi raziskavami so na seznam dodali vrsto novih bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka. Kajenje tobaka je dejavnik tveganja tako pri odraslih kot pri adolescentih in otrocih.
Kajenje tobaka je dejavnik tveganja: za vrsto rakavih obolenj: pljučni rak, rak ustne votline in žrela, rak grla, rak požiralnika, rak želodca, rak trebušne slinavke, rak ledvic, rak sečnega mehurja, rak materničnega vratu, rak prostate in levkemija; za koronarne srčne bolezni in cerebrovaskularne bolezni; za akutne respiratorne bolezni in kronične pljučne bolezni (kronični bronhitis in emfizem); pri nosečnostnih izidih (omejitev fetalne rasti, nizka porodna teža in zmanjšanje porodne teže novorojenčka). Je dejavnik tveganja pri sindromu nenadne smrti dojenčka in pri prezgodnjem porodu; pri zmanjšanju kostne gostote pri ženskah v menopavzi in pri zlomih kolkov; za nastanek sive mrene. Kajenje škoduje skoraj vsakemu organu v telesu, povzroča mnoge bolezni in zmanjšuje zdravje na splošno. Tudi kajenje z zmanjšano količino katrana in nikotina v cigaretah ne prinaša izboljšanja zdravja.
Pasivno kajenje je vdihovanje mešanice plinov in delcev, ki sestavljajo dim iz goreče cigarete, cigare ali in izdihanega tobačnega dima kadilcev. Razlike med neposredno vdihanim dimom iz cigarete in dimom, ki se kadi iz goreče cigarete, so glede vpliva na zdravje minimalne. Pasivno kajenje povzroča srčne bolezni in pljučnega raka pri odraslih nekadilcih. Nekadilcem, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu doma ali na delu, se poveča tveganje za srčne bolezni za 25-30 % in za pljučnega raka za 20-30 %. Vdihavanje tobačnega dima ima takojšnje posledice na kardiovaskularni sistem, kar poveča tveganje za srčni napad. Ljudje, ki že imajo srčno bolezen, so še posebej izpostavljeni. Izpostavljenost tobačnemu dimu pri otrocih lahko povzroča respiratorne simptome in upočasni rast njihovih. Pasivno kajenje pri otrocih povzroča nenadno smrt novorojenčka, akutne respiratorne infekcije, probleme z in pogostejše napade astme.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je skoraj 700 milijonov otrok (kar je skoraj polovico vseh otrok na svetu) izpostavljenih tobačnemu dimu, zlasti doma. 43,9 % študentov je izpostavljenih tobačnemu dimu v svojih domovih in 55,8 % na javnih mestih. V Evropski uniji je leta 2002 umrlo 80.000 ljudi zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu. Prepričanje, da izpostavljenost tobačnemu dimu (pasivno kajenje) ni nevarno, je netočna informacija. Tudi kratka izpostavljenost je lahko nevarna. Niti ventilacija ali filtriranje zraka ali oboje ne more zmanjšati izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih prostorih na tako raven, ki bi bila zadovoljiva za ohranjanje zdravja. Samo popolna odsotnost tobačnega dima v okolju nudi učinkovito zaščito.
Kaj pa koristi prenehanja kajenja tobaka?
Prenehanje kajenja tobaka ima vrsto prednosti: Prinaša takojšnje in tudi dolgoročne koristi pri zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni, ki jih povzroča kajenje, in prinaša izboljšanje zdravja na splošno. Bivši kadilci živijo dlje kot kadilci, ki kadijo še naprej. Na primer: kadilcem, ki prenehajo s kajenjem tobaka pred 50. letom starosti, se tveganje za smrtnost zmanjša za polovico v primerjavi s kadilci, ki kadijo še naprej. Prenehanje kajenja zmanjša tveganost za raka pljuč, drugih rakastih bolezni, srčno kap, možgansko kap in kronične pljučne bolezni. Ženske, ki prenehajo s kajenjem pred nosečnostjo ali v času 3 do 4 mesecev po zanositvi, zmanjšajo tveganje za nizko porodno težo novorojenčka v primerjavi z drugimi ženskami, ki niso nikoli kadile. Koristi za zdravje močno presegajo tveganje za pridobitev približno 2,3 kg telesne teže ali neželenih psiholoških učinkov kot možnih posledic prenehanja kajenja. V študijah za ugotavljanje učinkov na zdravje pri prenehanju kajenja je lahko med osebami, ki se razglasijo za nekadilce, tudi nekaj trenutnih kadilcev.
Najboljša preventiva pri kadilcih je takojšnje prenehanje kajenja tobaka. Problem pri prenehanju kajenja pri kadilcih je zasvojenost z nikotinom. Ugotovljeno je, da se pri prenehanju kajenja poveča vnos hrane v telo in zmanjša poraba energije v stanju počivanja, kar je odgovorno za povečanje telesne teže. Krajše posledice prenehanja kajenja vključuje nemir, razdražljivost, razočaranje, jeza, težave pri koncentraciji in nagonska potreba po kajenju. To so najpogostejši vzroki, ki predstavljajo oviro pri prenehanju kajenja...