Čeprav je zelo mlado, ustanovljeno je namreč šele pred tremi leti, je Čebelarsko društvo Apače, ki šteje 34 članov, je zelo dejavno. To je osrednja ugotovitev občnega zbora članstva, ki je potekal v prostorih Gostilne Zver v Apačah. Zbora apaških čebelarjev, na katerem je poročilo o delu v lanskem letu spregovoril predsednik društva Anton Tropenauer, so se udeležili tudi nekateri gostje, predstavnika čebelarskih društev Negova in Radenci, ter strokovni svetovalec Čebelarske zveze Slovenije, Avgust Sinič. Prav tako so se prisotni na zboru, z minuto molka, poklonili spominu na tri velike čebelarje z radgonskega konca: Stanka Korošca, Martina Žnidariča in Franca Topolovca, člane Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona, v katero so bili pred ustanovitvijo svojega društva vključeni tudi čebelarji, ki so sedaj člani ČD Apače.

»Leto 2014 za čebele in čebelarje ni bilo prijazno. Lahko bi celo rekli,da je bilo katastrofalno. Tako slabih razmer ne pomnijo niti najstarejši čebelarji. V januarju so visoke temperature vabile čebele iz panjev, naslednji mesec pa so zopet nizke temperature podaljšale zimo in zdesetkale čebelje družine. V pomlad smo stopili z oslabelimi čebeljimi družinami, ki niso bile sposobne nabrati dovolj cvetnega prahu in medičine,da bi čebelarji lahko točili cvetlični med. Slabo vreme se je vleklo skozi celo sezono medenja akacije, lipe in kostanja tako, da smo čebelarji ostali skoraj brez medu. Vmes pa je bilo treba čebele izdatno krmiti.« je v svojem poročilu, med drugim dejal, predsednik Tropenauer, ki je nanizal tudi nekatere aktivnosti, ki so jih zlasti na področju izobraževanja izvajali člani društva.

Strinjali so se, da je aktivnosti bilo veliko, in da so realizirali vse, kar so si pred letom dni zamislili. Posebno skrb so čebelarji namenjali zdravljenju čebel, kjer jim je s predavanjem in nasveti o zdravstvenem varstvu čebel pomagala veterinarka, mag. Lidija Matavž. Člani društva pa so se udeležili tudi drugih predavanj, ki so bila organizirana pri drugih društvih ali v okviru Čebelarske zveze društev Pomurja. Društvo posebno pozornost namenja tudi krožku mladih čebelarjev, ki deluje na OŠ Apače. V šolski čebelnjak, v dvojni panj, ki ga je podaril župan in čebelar Franc Pižmoht, je predsednik Tropenauer naselil dve čebelji družini. Nabavili so nekaj osnovnih pripomočkov za čebelarjenje v šolskem čebelnjaku. Sodelovali so tudi pri Slovenskem zajtrku na OŠ in Vrtcu Apače, kjer so čebelarji (Breznik, Vučko, Vnuk, Tropenauer, Frelih in Rožman) darovali potrebni med. Pripravili so tradicionalno Ambroževo mašo, ki je bila dobro obiskana...

Predsednik Tropenauer je tudi predstavil tudi program dela za leto 2015, ki je zelo obsežen, in spet bodo posebno skrb posvečali zdravljenju čebel, sajenju medonosnih rastlin in sodelovanju s sosednjimi čebelarskimi društvi, ter tudi z drugimi društvi v občini in širše. Čebelarje posebej žalosti, da so njihove pridne delavke vedno ogrožene. Zato so menili so, da bodo morali bolj tvorno sodelovati pri zatiranju varoje in nove nadloge »malega panjskega hrošča«, ki preti z uničenjem čebel po Evropi. Mimogrede pa so na zboru, v društvo sprejeli nekaj novih članov.



ZAŠČITA MEDONOSNIH ČEBEL V EVROPI
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, pogosto evropske kolege opozarja na pomen čebel in čebelarstva, dejavnike tveganja, ki povzročajo izgube čebeljih družin in s tem skuša doseči boljšo zaščito čebel. Po njegove so čebele in čebelarstvo v Evropi zelo ogroženi, zlasti zaradi podnebnih sprememb, pa tudi zaradi človekovega ravnanja.

„Medonosna čebela v Evropi je ogrožena, njen obstoj pa je zelo odvisen od ravnanja človeka in okoljskih dejavnikov, nova kritična področja, ki vplivajo na medonosno čebelo, pa zahtevajo dodaten pristop k reševanju tega problema. Ukrepanje posameznih članic EU je omejeno zaradi pomanjkljivih pravnih podlag na področju ukrepanja v primeru naravnih nesreč z vidika nacionalnih pomoči. Kljub temu si v Sloveniji prizadevamo za ohranitev in zaščito čebel. Rešitve Slovenija vidim znotraj štirih trajnostnih razvojnih okvirov EU – ohranjanja biodiverzitete, okoljskih globalnih sprememb, varne hrane in promocije“, pravi minister mag. Dejan Židan, ki izpostavlja pomen čebel v uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano.

»Ravno varnosti preskrbe s hrano daje Evropska Komisija poseben pomen v Sporočilu Komisije o SKP 2020, ki je usmerjena v zagotavljanje proizvodnje hrane, vendar na način, da bo ta proizvodnja spoštljiva do naravnih virov in biotske raznovrstnosti. Skrbi me dejstvo, da so se v zadnjem času pojavila nova kritična področja, ki vplivajo na medonosno čebelo in zahtevajo dodaten pristop k reševanju. Prav zaradi tega smo skupaj s strokovnimi institucijami predlagali rešitve.« Židan je povedal še, da smo v Sloveniji zaradi zaščite kranjske čebele pripravili Resolucijo o zaščiti kranjske čebele, ki je dopolnila že obstoječe ukrepe za čebelarstvo...