Na počitnice v Ankaranu so se odpravili s sredstvi zbranimi na humanitarnem „teku srca“ Podobno kot že vrsto let, tudi ob letošnjem 28. mednarodnem maratonu treh src v Radencih, na katerem je že osemindvajsetič več tisoč tekačev in pohodnikov od blizu in daleč merilo svoje moči, organizatorji niso pozabili na ljudi, ki so v življenju za marsikaj prikrajšani. Ob velikem prazniku teka in rekreacije so občina Radenci in Zavod za turizem in šport, na pobudo organizacijskega odbora maratona, organizirali tradicionalni humanitarni tek poimenovan „Tek srca“, katerega sredstva so doslej namenili različnim porabnikom, tokrat pa otrokom iz socialno ogroženih družin v svoji občini.
„Odprite srce in preizkusite svoje moči na kilometru lahkotnega teka v senci mogočnih dreves radenskega parka…“, so organizatorji akcije zapisali na povabilo vsem, ki so jih povabili na prvi humanitarni tek v organizaciji občine in Zavoda za turizem in šport. „S tem stavkom smo začeli akcijo zbiranja denarja, ki se je začela tri tedne pred samim dnem, ko so ljudje dobre volje in srca, tekli na humanitarnem teku. Na tek smo povabili vse ministre, vse poslance državnega zbora, vse svetnike državnega sveta, občinske svetnike, župane sosednjih občin in podjetnike ter obrtnike občine Radenci. Tako smo že od dneva prireditve na računu športnega društva Radenci zbrali 885 EUR, v nekaj dnevih po prireditvi se je na računu ŠD nabralo še dodatnih 470 EUR, kar pomeni skupaj 1.355 EUR“, pravi direktorica občinske uprave občine Radenci Mojca Marovič, ki je skupaj s sodelavci iz občinske uprave ter direktorico Zavoda za turizem in šport s še večjim elanom pristopili k zbiranju denarja tudi na sami prireditvi.
„Naš cilj je bil, zbrati 2000 EUR za organizacijo plavalnega tečaja v času poletnih počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin iz občine Radenci. Toda bili smo še bolj uspešni, saj smo na stojnici za humanitarni tek v štartno ciljnem prostoru in med obiskovalci na celotnem prireditvenem prostoru zbrali 2.108 EUR. Z zbranim zneskom v skupni višini 3.446 smo bili več kot zadovoljni, saj je zbrani znesek daleč najvišji v vsej zgodovini humanitarnih tekov v Radencih. In naša obveza je bila, zbrani denar porabiti v skladu z določenim humanitarnim namenom. Zato smo se skupaj z ravnatelji javnih zavodov v občini Radenci; OŠ Radenci, OŠ Kapela, ter Vrtec radenski mehurčki dogovorili in sestavili seznam otrok iz socialno šibkejših družin (s soglasjem staršev). In slednje smo poslali na poletni tabor plavalne šole Delfin v Ankaran. Ob tem bo ravnatelj OŠ Radenci 300 EUR iz zbranega zneska denarja namenil za zimovanje otrok iz socialno šibkih družin iz OŠ Radenci, ker v nasprotnem primeru se omenjeni otroci zimovanja ne bi mogli udeležiti“, dodaja Marovičeva.
Tako se je 21 otrok iz občine Radenci odpravili na letovanje s plavalno šolo Delfin, kar jim brez humanitarnih sredstev ne bi bilo mogoče. Tedenska oskrba s plavalno šolo, z organiziranim prevozom Radenci-Maribor (avtobus) in Maribor-Ankaran (vlak) ter nazaj je stala 160 EUR na otroka. Za vse otroke, ki so teden dni taborili v campu, spali pod šotori in se naučili pravega taborniškega življenja je bil ta del počitnic pozitivna izkušnja. Prav vsi so bili navdušeni z vsem kar so doživeli. „Letošnje počitnice na morju s plavalno šolo Delfin so bile nepozabne. Hrana v taboru je bila zelo dobra. Našel sem si veliko novih prijateljev. Najbolj všeč mi je bilo skakanje iz ladje in iz pomola ter tudi spanje v šotorih. Upam, da se vidimo tudi naslednje leto“, sta zapisala brata Timotej in Janko, sestrici Teja in Maja pa dodajata: „Zelo se nama je dopadla vožnja z vlakom. Maji se je zelo dopadlo spanje v šotoru. Tejo je bilo malo strah samo ko je bliskalo in grmelo. Hrane je bilo dovolj. Tisto kar nama ni bilo dobro naju niso silili da morama pojesti. Učitelji so bili prijazni. Potolažili so naju ko sva imeli domotožje“.
„S plavalno šolo Delfin v Ankaranu sem se prvič udeležila in bilo je zelo lepo. Najbolj mi bo v spominu ostalo, ko smo skakali iz ladje in iskali skriti zaklad. Čeprav je naša skupina našla gobico za pomivanje posode, ki smo morali na koncu pomiti posodo smo bili zelo veseli zmage. Bilo je tudi zanimivo, da smo en teden bili brez računalnika in telefona. Na plaži sme se spoznavali in igrali odbojko. Videli smo tudi raka. Bila je tudi preizkušnja, da smo jedli školjke. Ob večerih smo odšli v Luna park in se zabavali. Kar se pogrešala je bila moja postelja. Šotori so bili za dve osebi premajhni, kar me je motilo. Kljub temu je bilo nepozabno. Dadiju (vodja op.p.) in ostalim spremljevalcem se s sestro zahvaljujeva za skrb in prijaznost“, je v svojem imenu in v imenu sestrice Ane, povedala Sara.