Če bi večina pridelovalcev različnih prehrambenih izdelkov ter lastniki restavracij in drugih gostinskih lokalov s prehrano nekoliko manj pridelkov in pripravljene hrane metali na odpad, bi na svetu gotovo bilo bistveno manj lačnih ust. Ob tem bi tudi naravno okolje ostalo bolj čisto in ohranjeno za zanamce. In mnogim je lahko primer Eko kmetija Kasaš iz Doline pri Lendavi, ki je v letu 2017 pridelala večjo količino muškatnih buč, ki jih kljub dostavi v vrtce niso uspeli vseh prodati. Toda niso jih odvrgli na odpad, temveč so se odločili, da jih raje donirajo, da ne bi propadle. Donacije so se tako razveselili v Domu starejših občanov v Lendavi. Eko kmetija Kasaš, ki jo vodi dr. Mihael Kasaš sicer na takšen ekološki način kmetuje že od leta 2008. In kot je sam povedal, bi omenjene buče, kakšnih 200 kilogramov buč vrste maslenka in madžarska modra, bili primorani zavreči, ker so predstavljale presežek pridelave, ki ga ni uspel prodati. Zato se je spomnil na donacijo in jih podaril, kar je dejansko lepa gesta.

Pri Eko kmetiji Kasaš so se sicer prvotno usmerili le v pridelavo žita, nato pa so dodajali nove in nove kulture. Trenutno pridelujejo različne vrst žit in najmanj 50 različnih vrst zelenjave. Na njihovih poljih se tako najdejo tudi pira, ajda, rž, različne vrste solat, večina zelenjave, ki jih najdemo tudi po drugih vrtovih, zelišča, različne vrste buč, lubenice, bazilika, korenček, peteršilj, paprika, blitva, črna redkev, črni koren, šparglji, sladki komarček in mnoge druge, poleg tega pa imajo tudi vinograd, kjer letno pridelajo nad 1.200 litrov vina, in sadovnjak z marelicami, jabolki, orehi, mandlji, kakiji, češnjami ipd. Poleg sveže sezonske zelenjave, prodajajo tudi moke, kaše, domač ržen kruh, zelenjavo predelujejo v namaze, sadje v marmelade, olja, v prihodnosti pa nameravajo povečati pridelavo grozdnega soka. Svojo ponudbo predstavljajo na spletu in po lokalnih sejmih, sprejemajo pa tudi že skupine obiskovalcev v velikosti do 50 oseb. Kmetija skupno obsega 8 ha, od katerih je 6 ha njiv, ostalo pa sta sadovnjak in vinograd. Večino potrebnih del na kmetiji postorijo domači, občasno za delo poprimejo tudi prostovoljci ter šolniki, ki se učijo biološke pridelave.

Sicer pa, preden so Kasaševi lahko začeli pridelovati ekološke pridelke, sta bili potrebni dve leti brez škropljenja njiv in tri leta za trajni nasad (sadovnjak in vinograd). Potem ko je nadzorni obisk z odvzemom vzorcev pokazal, da so vzorci v skladu z zahtevami, pa je ekološka pridelava lahko stekla...