Labode je na Negovskem jezeru zadržala Nada Kocbek, ki skrbi za njihovo prehrano skozi vse leto Negovsko jezero je imelo včasih laskavi naslov biser Slovenskih goric. V tistih časih, ko so bili na jezeru postavljeni bazeni s skakalnico, urejenim električnim osvetljenem jezu, tuši za prhanje,delovala so tudi javna stranišča, je jezero ob koncu tedna obiskalo več kot 2.000 obiskovalcev. To so bili kopalci, željni narave, iz širšega območja Slovenskih Goric, med njimi jih je bilo največ iz Maribora. Ob tem je bilo jezero in njena čudovita okolica raj za ribiče, ki so prihajali tudi iz sosednje Avstrije. Največji obisk je Negovsko jezero doživelo za časa življenja Ivana Krambergerja, ko je njegovo gostilno, ob tem tudi jezero, ob koncu tedna obiskalo do 5.000 turistov iz Slovenije in tujine. Da je zapisana številka prava, pove tudi to, da se je v času Kmetijko-živilskega sejma, ob gostilni eno nedeljo ustavilo 73 avtobusov. Iz tega se da na grobo izračunati, da se je z avtobusi pripeljalo več kot 4.200 turistov.
Z nesrečno smrtjo Ivana Krambergerja, nanj je bil izveden atentat v Jurovskem dolu pri Lenartu, je turizem na Negovskem jezeru usahnil. Moramo biti dosledni, »kopalni« turizem je zamrl že nekoliko prej. Temu so pripogni načrtovalci in graditelji obnove jezu na Negovskem jezeru, ki so ob gradnji znižali gladino vode za dobrega pol metra. Posledice tega je, da je v jezeru manj vode, in je tako bolj izražena onesnaženost vode, ki v jezero priteka s področja Kunove in Negove. Vode, ki pritekajo v jezero iz Negovske strani so nekoliko čistejše, odkar deluje v Negovi čistilna naprava. Ker jezerska voda ni čista, tudi ni kopalcev. Škoda, za razvoj turizma je velika. V občini Gornja Radgona ni človeka, ki bi načrtovalcem, ki so obnovo jezu planirali za pisalno mizo v Ljubljani, povedal, da bi bilo potrebno jezersko gladino dvigniti na nivo vode , kot je bila pred obnovo že več stoletij.
Tokrat smo se na jezeru oglasili po zaslugi lovskega čuvaja zavzetega ljubitelja narave lovca člana Lovske družine Negova Franca Veberiča, ki kot čuvaj lovnega revirja spremlja tudi življenje na in ob jezeru. Kot je povedal, je z znižanjem gladine, vse manj življenja na jezeru. V preteklosti je na jezeru, v hišicah, ki so jih postavili lovci, valilo več vrst divjih rac. Od teh je ostalo le nekaj rac mlakaric ostale pa so zapustile jezero. »Sem domačin in dobro poznam jezero. Dobro se spominjam, kje smo se otroci kopali. Tam sedaj ni več vode. Da je nivo vode mnogo nižji, kaže tudi zaraščenost zgornjega dela jezera. Upam, da se bo le kdo zavzel, da poskrbijo za zvišanje gladine jezera na takšno višino, kot je bila dolga stoletja. Jezero je namreč staro več kot tristo let.« Franc nas je povabil, da zabeležimo prvo valitev labodov na Negovskem jezeru. Zgodba o naselitvi labodov je zanimiva. »Kolikor se spominjam se na jezeru v preteklosti nikoli niso ustavljali labodi. To se je zgodilo pred 8 leti. Tedaj je bližnja soseda, Nada Kocbek, ko se je preselila v Ivanjski Vrh, opazila prve labode, ki so se ustavili na jezeru. Po njeni zaslugi imamo letos prve mladiče.«
O tem nam je Nada Kocbek povedala: »Živali so del mojega življenja. Tukajšnja zelena pokrajina in prečudovito jezero, je raj za živali. Ob opazovanju življenja na jezeru, sem opazila dva laboda. Hitro sem šla po hrano, da bi jih privabila. V začetku sta bila nezaupljiva, sedaj sta del mojega življenja. Zanje skrbim poleti in pozimi. Letno jim namenim po 8 vreč koruze. Jaz pravim, da so del moje družine. Srečna sem, da sta letos prvič vzgojila naraščaj, na kar sem čakala osem let. Srečna sem in ponosna, da sem jih obdržala na jezeru tudi pozimi. Poglejte to šestčlansko družinico. Iz gnezda sta mi starša pripeljala 4 mladičke, kateri s starši sedaj prihajajo na hrano. Mladiče krmim z zmleto koruzo.«
Da je Nada res prava »mati« labodov, sama reče, da je njihova mamica, smo se prepričali, ko jih je poklicala, na »obed«. Tudi zato, da smo lahko naredili nekaj posnetkov. Na njen klic se je najprej približala labodka z mladiči. Oče labod, pa je bil, v gnezdu, oddaljen nekaj 100 metrov. Ob klicu, kliče ga z imenom Žuga, je nekaj časa letel po zraku, se sedel na gladino in plaval proti klicnem mestu. Ob klicu Žuga, Žuga…, je mahal z repom, ter tako dajal znak, da je razumel klic »mamice«. Kar nekaj časa smo čakali, da je »oče« priplaval do družine, da smo lahko naredili labodji »družinski« posnetek. Naj omenimo, da je sicer Nada velika ljubiteljica živali, saj ima ob hiši pravi živalski vrt, ki zajema v glavnem pernate živali. Pri tem ima vso podporo pri možu Ljubotu, ki je v službi, sama pa se ukvarja bio zdravilstvom.