NA KMETIJAH DELA VEČ KOT 36.000 ŽENSK
- 25.11.2010
Po podatkih Statističnega urada RS, je letos spomladi bila povprečna kmečka ženska v Sloveniji stara 50 let in je imela končano osnovno šolo. Ženske, zaposlene v kmetijskih ...
Izboljšujejo se pogoji dela in ustvarjanja na podeželju
Po podatkih Statističnega urada RS, je letos spomladi bila povprečna kmečka ženska v Sloveniji stara 50 let in je imela končano osnovno šolo. Ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, so leta 2009 mesečno prejemale v povprečju 76,5 % povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju zaslužile delovno aktivne ženske skupaj. Organizacija združenih narodov je na svetovni konferenci v Pekingu leta 1995 razglasila 15. oktober za svetovni dan kmečkih žensk. Na omenjeni konferenci so bili v Pekinški izjavi zastavljeni visoki cilji za izboljšanje položaja teh žensk po vsem svetu: zmanjšati revščino med ženskami, zmanjšati nasilje nad ženskami, izboljšati izobrazbeno raven žensk ter zmanjšati ekonomsko in politično neenakopravnost žensk.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki so jih na SURS zbrali letos spomladi, je kmečka ženska v Sloveniji, v povprečju obdelovala (skupaj z ostalimi člani gospodinjstva) 6,3 ha kmetijskih zemljišč in je redila 5,4 glave velike živine. Za to je vsak teden porabila 36 ur. Pred desetimi leti je bila slika nekoliko drugačna: ženska je bila stara 52 let, prav tako je imela končano osnovno šolo, je pa imela bistveno več dela, saj je delala dobrih 44 ur na teden. Torej, če že ne drugo, potem se izboljšujejo pogoji dela in ustvarjanja na podeželju. Spomladi 2010 je v Sloveniji v kmetijskih dejavnostih delalo dobrih 36.000 žensk, kar je predstavljalo slabo polovico vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, zaposlenih v kmetijstvu. Poleg osnovnega dela pa se je s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarjalo še nekaj več kot 6.000 prebivalk Slovenije. Največ jih je živelo in delalo v pomurski in savinjski statistični regiji, najmanj pa v obalno-kraški in zasavski statistični regiji. To je hkrati pomenilo, da jih je skoraj tri četrtine živelo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.
Slovenska kmetica je spomladi 2010 v povprečju opravila dobrih 36 ur dela tedensko, kar je pomenilo, da je v povprečnem tednu delala približno 100 minut (dobre 1,5 ure) več kot povprečna delovno aktivna prebivalka Slovenije. Hkrati pa je po podatkih Ankete o delovni sili to znašalo dobrih 8 ur manj, kot so pred desetimi leti delale ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih. Tudi sicer se vrste med kmeti krčijo, njihovo število namreč vztrajno upada. Po podatkih letošnjega Popisa kmetijstva je bilo letos v Sloveniji zabeleženih nekaj več kot 74.000 kmetijskih gospodarstev, ki so imela v uporabi skoraj 470.000 kmetijskih zemljišč in so redila nekaj več kot 400.000 glav velike živine. Torej smo tedaj imeli 14 % manj kmetijskih gospodarstev kot pred desetimi leti, vendar je bilo povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo za 0,7 ha kmetijskih zemljišč v uporabi večje kot pred desetimi leti.
Na razmeroma nizko število delovno aktivnih v kmetijstvu vplivajo tudi razmere, v katerih delajo. Delo na kmetijah poteka neprestano, kar pomeni, da so kmetje ves čas vpeti v svoje delo. Več kot 90 % kmečkih žensk je poročalo, da so običajno ali včasih delale ob sobotah, nekaj več kot 80 % jih je delalo tudi ob nedeljah, 75 % pa jih je delalo tudi ob večerih. Tudi po zadnjih statističnih podatkih so slovenske kmečke ženske slabo izobražene in slabo plačane. Skoraj 60 % med njimi jih je tedaj imelo zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj, dobrih 35 % jih je imelo končano srednjo šolo, 6 % pa jih je bilo visokošolsko izobraženih. Žal podatkov, koliko zaslužijo kmečke ženske, ni na voljo. Večina med njimi (več kot dve tretjini) za svoje delo ni dobila nobenega neposrednega plačila, saj so delale kot pomagajoči družinski člani. Glede na podatke o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, leta 2009 prejemale v povprečju 1.113 EUR bruto plače na mesec. Ta znesek je mesečno predstavljal 76,5 % povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju v povprečju zaslužile delovno aktivne ženske skupaj. Je pa višina odmerjene dohodnine močno pogojena z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so v kmetijskih dejavnostih zaposlene ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo zaslužile 819 EUR bruto na mesec, tiste s srednješolsko izobrazbo 1.000 EUR bruto, visoko izobražene pa 1.829 EUR bruto plače na mesec.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki so jih na SURS zbrali letos spomladi, je kmečka ženska v Sloveniji, v povprečju obdelovala (skupaj z ostalimi člani gospodinjstva) 6,3 ha kmetijskih zemljišč in je redila 5,4 glave velike živine. Za to je vsak teden porabila 36 ur. Pred desetimi leti je bila slika nekoliko drugačna: ženska je bila stara 52 let, prav tako je imela končano osnovno šolo, je pa imela bistveno več dela, saj je delala dobrih 44 ur na teden. Torej, če že ne drugo, potem se izboljšujejo pogoji dela in ustvarjanja na podeželju. Spomladi 2010 je v Sloveniji v kmetijskih dejavnostih delalo dobrih 36.000 žensk, kar je predstavljalo slabo polovico vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, zaposlenih v kmetijstvu. Poleg osnovnega dela pa se je s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarjalo še nekaj več kot 6.000 prebivalk Slovenije. Največ jih je živelo in delalo v pomurski in savinjski statistični regiji, najmanj pa v obalno-kraški in zasavski statistični regiji. To je hkrati pomenilo, da jih je skoraj tri četrtine živelo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.
Slovenska kmetica je spomladi 2010 v povprečju opravila dobrih 36 ur dela tedensko, kar je pomenilo, da je v povprečnem tednu delala približno 100 minut (dobre 1,5 ure) več kot povprečna delovno aktivna prebivalka Slovenije. Hkrati pa je po podatkih Ankete o delovni sili to znašalo dobrih 8 ur manj, kot so pred desetimi leti delale ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih. Tudi sicer se vrste med kmeti krčijo, njihovo število namreč vztrajno upada. Po podatkih letošnjega Popisa kmetijstva je bilo letos v Sloveniji zabeleženih nekaj več kot 74.000 kmetijskih gospodarstev, ki so imela v uporabi skoraj 470.000 kmetijskih zemljišč in so redila nekaj več kot 400.000 glav velike živine. Torej smo tedaj imeli 14 % manj kmetijskih gospodarstev kot pred desetimi leti, vendar je bilo povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo za 0,7 ha kmetijskih zemljišč v uporabi večje kot pred desetimi leti.
Na razmeroma nizko število delovno aktivnih v kmetijstvu vplivajo tudi razmere, v katerih delajo. Delo na kmetijah poteka neprestano, kar pomeni, da so kmetje ves čas vpeti v svoje delo. Več kot 90 % kmečkih žensk je poročalo, da so običajno ali včasih delale ob sobotah, nekaj več kot 80 % jih je delalo tudi ob nedeljah, 75 % pa jih je delalo tudi ob večerih. Tudi po zadnjih statističnih podatkih so slovenske kmečke ženske slabo izobražene in slabo plačane. Skoraj 60 % med njimi jih je tedaj imelo zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj, dobrih 35 % jih je imelo končano srednjo šolo, 6 % pa jih je bilo visokošolsko izobraženih. Žal podatkov, koliko zaslužijo kmečke ženske, ni na voljo. Večina med njimi (več kot dve tretjini) za svoje delo ni dobila nobenega neposrednega plačila, saj so delale kot pomagajoči družinski člani. Glede na podatke o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, leta 2009 prejemale v povprečju 1.113 EUR bruto plače na mesec. Ta znesek je mesečno predstavljal 76,5 % povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju v povprečju zaslužile delovno aktivne ženske skupaj. Je pa višina odmerjene dohodnine močno pogojena z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so v kmetijskih dejavnostih zaposlene ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo zaslužile 819 EUR bruto na mesec, tiste s srednješolsko izobrazbo 1.000 EUR bruto, visoko izobražene pa 1.829 EUR bruto plače na mesec.
Zadnje novice
