Minili so časi, ko so pri vsaki hiši gojili buče. Te so gojili zato, da so iz semen pridelovali okusno bučno olje za solate in druge potrebe v gospodinjstvu. Tedaj so jih sadili med druge kulture, predvsem med zasajeno koruzo in krompir. Pogosto so jih sadili tudi na robovih njiv, rekli so »vrati«, kjer so se lahko buče razrasle v travo. Tam so bile deležne več sončne svetlobe, kot tiste v koruzišču, zato so obilneje rodile. Tedaj še niso poznali buč, ki jim rečejo golice. Sedanje sorte buč dajejo seme brez luskin. S tem je prihranjeno zamudno luščenje, obenem pa je še običaj luščenja semen šel v pozabo. V pozabo je šlo tudi ročno trebljenje buč. Sedaj, ko jih sejejo kot monokulturo, ko na njivi rastejo samo buče, poteka trebljenje s posebnimi trebilnimi stroji.
V preteklosti so zrele buče zvozili na kmečko dvorišče in jih trebili, rekli so , da seme »vün jemljejo«, po potrebi. Tedaj so prazne polovice, katerim so rekli »kopaje«, krmili prašičem in goveji živini. To je bila dodatna sveža krma za živino vse do zmrzali. Dokler je bilo toplo in kaj sonca so semena sušili na prostem, v pozni jeseni pa na kmečkih pečeh. Sedaj ostajajo izpraznjene bučne polovice na njivi. Tokrat so jih pri Bratuševih vozili na njivo in jih bodo zaorali.
Da to opravilo ne bi šlo v pozabo je poskrbelo Turistično društvo Negova- Spodnji Ivanjci, ki je 27. avgusta pripravilo ročno trebljenje buč. Trebljenje buč je potekalo pri družini Marije in Zdenka Bratuše v Gornjih Ivanjcih pri Negovi. Nekoč so tej domačiji rekli pri »Majauhovih« ali »Zupejovih«. Trebljenja so se udeležili bližnji svojci, ter člani turističnega društva Negova-Spodnji Ivanjci. Najstarejša udeleženka je bila 80 letna Marija Kajnc, ki na tej domačiji živi vse od rojstva. Pri tem starem opravilu, so, tako kot v preteklosti, pomagali tudi otroci.
O prireditvi in namenu tega dogodka na kmečkem dvorišču, nam je kaj več povedala predsednica TD Negova-Spodnji Ivanjci Alenka Šiško. »Lani smo na tej domačiji, nekoč je bila to kmetija, pripravili ročno kožuhanje ali ličkanje koruze. Ker je bilo zanjo veliko zanimanja, zlasti med mladimi, smo se letos odločili, da obudimo stari običaj ročno trebljenja buč. Pri organizaciji nam je pomagala družina Bratuša, ki je na njivi zasadila buče za pridobivanje bučnega olja. Na to prireditev so prišli starejši, mlajši in veliko otrok. Prav otroci so z zanimanjem spremljali trebljenje buč.«
Po končanem delu, ki je trajalo v noč, je gospodinja Marija Bratuša, ob pomoči TD Negova-Spodnji Ivanjci, pripravila bogato pogostitev. Za dobro voljo je z igranjem na harmoniki poskrbel gospodar Zdenko Bratuša. Kakor v preteklosti, so udeleženci prireditve tudi zapeli.