Srednješolci na obeh straneh meje, so bili ciljna skupina v projektu „Mreža zdravega načina življenja srednjih šol“, ki je teden dni potekal v Srednji šoli za gostinstvo in turizem ter dijaškem domu Radenci. V projektu, ki se je se izvajal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Madžarska 2007–2013, so sodelovale štiri šole, s tem, da je vodilni partner projekta: Srednja strokovna šola in dijaški dom Bela III. iz Monoštra v Porabju, projektni partnerji pa: Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci; Dvojezična srednja šola Lendava; ter Gimnazija, srednja šola za gostinstvo in turizem Tinódi Sebestyén, Šarvar. Bila je to nekakšna tematska poletna praksa (izmenjava dijakov) za bodoče gostince, predvsem kuharje.
Kot nam je razložila ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt so vsi splošni in specifični čezmejni cilji projekta izpolnjeni, nekoliko težav je povzročala le komunikacija, saj mladi Madžari večinoma obvladajo materinščino, ki pa je zlasti dijakinjam in dijakom iz radenske šole, tuja. Kljub temu je projekt, ki se sofinancira iz evropskih sredstev, bil uspešen in na koncu tedenskega druženja so vsi bili zadovoljni. „Osnovni cilji projekta so bili:čezmejno sodelovanje srednjih šol v skrbi za zdrav način življenja mladih; izoblikovanje Mreže zdravega načina življenja srednjih šol; izobraževanje mladih za zdrav način življenja; skrb za ustrezno telesno aktivnost; izmenjava dobre prakse in sodelovalno delo; ozaveščanje, spodbujanje in razvijanje pravilnega odnosa do zdravega načina prehranjevanja; med mladimi razviti zavedanje o pomembnosti zdravega načina življenja“, nam je povedala ravnateljica Janja Prašnikar Nevurt, ki dodaja, da se je v okviru izvajanja projekta in druženja dijakov štirih šol iz dveh držav, v Radencih odvijalo tudi kar nekaj spremljevalnih dogodkov in prireditev, tako kulturnih kot športnih, ter seveda zabave. Ob tem so mladim gostom razkazali Radence in Pomurje ter tamkajšnje turistične in druge zmogljivosti.
Kljub temu pa so v ospredju bile kuharske delavnice namenjene pripravi zdrave prehrane, ki so bile tudi osrednji cilj celotnega projekta. Dijaki iz vseh štirih šol, skupaj s svojimi mentorji, so med drugimi izvedli tudi delavnice: malica – jedi iz zelišč, mleka in mlečnih izdelkov; malica – jedi iz sadja in zelenjave; priprava jedi, primernih za party večerjo ter postrežba teh jedi; malica-jedi iz žit in stročnic... Pripravljali pa so tudi jedi z žara oz. kotlovine ipd. „Mislim, da je celotni tedenski projekt bil v celoti uspešen in da bo otrokom koristil pri nadaljnjem izobraževanju in pozneje v življenju“, nam je še povedala Prašnikar Neuvirtova.
V okviru celotnega projekta, zlasti med kuharskimi delavnicami, se je uporabljalo največ: zelišč, sadja, zelenjave in drugih zdravih materialov:
Zelišča so prve pomladne znanilke novih sezonskih živil. Nabiramo jih v neokrnjeni naravi ali na vrtu ter takoj uporabimo v pripravi jedi. So nepogrešljiv dodatek k jedem. Z uporabo zelišč lahko zmanjšamo uporabo soli v prehrani. Izboljšajo okus, spodbujajo apetit in ugodno vplivajo na prebavo. Značilen vonj in okus dajejo eterična olja, ki se nahajajo v listih, cvetovih, koreninah in semenih. Po energijski vrednosti je v zeliščih največ ogljikovih hidratov v obliki celuloze, škroba in sladkorja ter vitaminov in mineralnih snovi.
Meni v delavnici: Zlivanka z akacijo; Skutina strjenka z zelišči ob pomladni solati v sirovi košarici in s prekmursko šunko; penasta juha s čemažem; goveji zavitki z žajbljem; zeljna pita; zeleni beluši; prleška gibanica; bezgov čaj.
Sadje in zelenjava: V prehrani je priporočljivo izbirati sezonsko sadje in zelenjavo, pridelano v regiji na naraven način. Največ sadja in zelenjave je v poletnem in jesenskem času. V spomladanskem času uporabljamo veliko mlade zelenjave in nekatero sadje, kot so jagode, češnje, rabarbara, kasneje marelice…Priporočljiva dnevna količina zaužitega sadja je od 100–200g. Sadje vsebuje poleg vode (v nekaterem sadju do 95 %) še vlaknine, lahko prebavljivo fruktozo in glukozo, osvežujoče sadne kisline. Beljakovine in maščobe so predvsem v lupinastem sadju. Vitamini A, C, B kompleks, kalcij, železo, fosfor, natrij. Zelenjavo uživamo mešano v vsej barvni lestvici. Vsebuje veliko vitaminov, mineralnih snovi, železa, natrija in kalija. Zelenjava nima visoke energijske vrednosti ( razen stročnic in krompirja). Z vsebnostjo organskih kislin in eteričnih olj spodbuja apetit in ugodno vpliva na prebavo in presnovo. Bogata je z vlakninami, ki spodbujajo delovanje prebavil, vežejo strupene presnovne produkte, dajejo občutek sitosti, zmanjšujejo nevarnost bolezni prebavi.
Meni na delavnici: Testenine v solati s sadjem; žametna bučna juha s semeni; pisana mesna nabodalca; spomladanski zavitek; skrivnostni paradižnik z ajdovo kašo; hruškove tortice v čežani z rabarbaro; sadno zelenjavni sok.
Party–Ponudba jedi za zabavo: Ješprenova solata; pikantne klobasice; slastni hamburgerji po naše; radenska ponev; mini potičke/koktajl potičke; polnozrnati žličniki; košarica sadja. Žita in stročnice: V Pomurju – žitnici Slovenije so že od nekdaj pridelovali veliko žit in stročnic. To se je odražalo v prehrani nekoč in tudi danes. Žita in stročnice so nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi. Prevladujejo ogljikovi hidrati, beljakovine, mineralne snovi in vitamini. Ni naključje, da v prehrani nadomeščamo meso z žiti in stročnicami, saj so vir energije v naši prehrani. Žita uporabljamo v obliki zrnja, za pripravo jedi ali jih meljemo v zdrob in moko. Priporočljivo je, da zrnje meljemo tik pred uporabo, saj le tako ohrani največ hranilnih snovi. Žita so osnova najrazličnejšim testeninam, ki jih lahko pripravimo tudi sami. Od stročnic najpogosteje uporabljamo fižol, grah, pa tudi lečo, čičeriko, sojo in bob. V poletnem času uporabljamo stročnice kot vrtnine, v zimskem času pa uporabljamo posušene, vendar jih moramo pred kuhanjem namočiti v vodi.
Meni na delavnici: Bučni zavitki s čičerikino peno in solato iz leče; juha iz mlade koruze s pikantno klobasico; polpeti žitnega zrna; kremna špinača s koprivami; zapečen korenčkov pire; medena polenta.