Prekmurski fantje navdušeni nad zeleno bratovščino; Lovci niso morilci, temveč varuhi narave Izmed številnih takšnih in drugačni poletnih taborov in drugih oblik izobraževanj otrok in mladostnikov, ki v teh počitniških dneh potekajo na skrajnjem severovzhodu države, gotovo pripada eno častnih mest tridnevnemu „lovskemu taboru“, ki je potekal ob lovskem domu LD Prosenjakovci, tik ob madžarski meji. Udeležilo se ga je šestnajst fantov, ki so končali 7 ali 8 razred osnovne šole, z vzhodnega in zahodnega Goričkega, od Rogašovcev do Beltincev, Črenšovcev, Turnišča, Dobrovnika in Kobilja. V okrilje prosenjakovskih gozdov jih je pritegnil drugi lovski tabor za osnovnošolsko mladino, ki so ga pri lovskem domu LD Prosenjakovci pripravila Zveza lovskih družin Prekmurja (tvori jo 22 lovskih družin z nekaj nad 800 članicami in člani op.p.) ob pomoči LD Prosenjakovci, glavni vodji dogodka, ki je mladostnike navdušil, in kjer je sodelovalo veliko lovcev – predavateljev ter mentorjev, pa sta bila lovca Jože Seršen (LD Kobilje) in Štefan Nemec (LD Rogašovci). V treh dneh, od petka do nedelje so se taborniki seznanjali z dejavnostmi lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, varstva divjadi, kulturnega udejstvovanja. Za mlade fante so še posebej bili zanimivi odhodi na lovišča, kjer so s prež opazovali divjad, ter ko so jim lovci predstavili delo z lovskimi psi, predvsem krvosledci in ptičarji. Večino pa jih je še posebej navdušil prikaz pravilnega ravnanja z lovskim orožjem. Ob učenju je bilo še dovolj časa za športne aktivnosti, druženja (v bližini sta potekala še čebelarski in gasilski tabor) in podobne reči. Da pa si zares zaslužijo ime taborniki, so pokazali tudi s tem, da so spali v šotorih, ki so si jih sami postavili, le hrano so jim kuhali v bližnji dvojezični šoli.
„Lani, ko je tabor potekal prvič je bilo zraven 13, letos pa je 16 fantov, kar pomeni, da si mladi želijo tovrstnega taborjenja in učenja. In ker je zanimanje vedno večje bomo s tabori nadaljevali tudi v prihodnje. Veliko se dela in ker fante vse to zanima, se veliko tudi naučijo“, nam pove eden izmed vodij tabora Štefan Nemec, ki se mu zdi pomembno, da so udeleženci tabora tudi malo slikali in pisali o doživetjih in dogodkih na taboru. „Namen tabora je predvsem, da bi otroci spoznali katera divjad živi pri nas, kako se divjad obnaša, kje živi, s čem se prehranjujejo ipd. V prvem planu pa je vsekakor varovanje narave in okolja, saj otroci morajo spoznati, da smo del narave, in da zanj moramo vsi skrbeti. Če bomo vsi skrbeli za naravo, bo vse okrog nas boljše in lepše. Spoznati morajo, da lovci nismo morilci morilci, kot nekateri mislijo, temveč smo predvsem varuhi narave. Res je, da vmes obstajajo posamezniki, ki ne sodijo zraven, a teh se skušamo znebiti. Delo lovca ni samo upleniti divjad. to je čisto zadnje. Z uplenitvijo, predvsem slabe in bolne divjadi samo uravnavamo stalež in to otroci na taboru spoznajo in si zapomnijo. Ob tem so videli, da se ukvarjamo tudi s kulturo, saj so jim zaigrali naši rogisti in zapeli naši pevci“, nam je razlagal Nemec.
Za mnenje in vtise pa smo povprašali tudi dva izmed udeležencev. Tako nam je Mitja Janjič iz Svetega Jurij v Prekmurju, povedal kako je predvsem želel spoznati naravno okolje in življenje v njem. V družini in med sorodniki nima nikogar, ki bi bil lovec. Posebej se je veselil opazovanja divjadi s preže, enako tudi dela z lovskimi psi. Njegov kolega Primož Seršen iz Turnišča pa dodaja: „Že drugič sem na tem taboru, in moram povedati, da je spet bilo izjemno lepo. Upam, da se bom lahko udeležil še kakšnega tabora, da bom lahko še bolj spoznal življenje v naravi in to kako varovati divjad in okolje. Ko bom velik bom tudi lovec, enako kot praktično vsi moji predniki, saj sta oče in mama lovca v LD Kobilje, dedek pa v LD Dobrovnik. Z njima pogosto hodim na love, pogone ipd. Na taboru sem sicer spoznal veliko prijateljev, vsi se dobro razumemo in prepričan sem, da je to nekaj izjemnega“.
In tudi sami smo se v enem dopoldnevu prepričali, da so prekmurski lovci na pravi poti, saj so s pravilnim pristopom mlade pritegnili k navdušenju do zelene bratovščine.