V Hiši penin Frangež v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, je potekalo 19. srečanje pomurskih turističnih delavcev. Po lanski obuditvi srečanja, je tudi letos Pomurska turistična zveza (PTZ) podelila priznanja, plakete in kipec štorklje najzaslužnejšim na področju turizma v pomurski regiji. Štorklja, ki jo je podelil mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo, je letos šla v Prlekijo, prejel pa jo je Milan Belec, ki je mimogrede bil tudi mentor prav kar končanega resničnostnega šova – Kmetija, nov začetek.

Ob najvišjem priznanju „kipcu štorklje“, so na podlagi prejetih predlog iz okolja, na tokratnem srečanju podelili še 10 priznanj in tri plakete. Tako so priznanja prejeli: Goričko drüjštvo za lepše vütro, Javni zavod Krajinski park Goričko, Kulturno turistično društvo festival Ljutomer, Turistično društvo Büjraš Ižakovci, Turistično društvo Dišeči volčin, Turistično društvo Lipa, Turistično društvo Lipovci, Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, Turistični krožek Osnovne šole Fokovci in Zavod za okolje in turizem Dobrovnik. Večina od njih obeležujejo okrogle obletnice in so v tem času uspešno delovale na turistične področju. Plaketi in kipec štorklje je ustvaril prleški umetnik Robert Jurak, ki je simboliko krajine vnesel v svoje umetniško delo. Vsi letošnji prejemniki plaket v veliki meri vplivajo na prepoznavnost regije in kar je zelo pomembno - tudi ustvarjajo delovna mesta, ki so povezana s področjem turizma in skrbijo za razvoj pomurske turistične ponudbe. To pa so: Hiša Penin Frangež (Hercegovščak), Mesarija Janez Kodila (Markišavci) in Lovenjakov dvor (Polana).

Že pred podelitvijo priznanj sta prisotne na srečanju, ki ga je vodila Lea Žiško, Simon Škrlec, polfinalist oddaje Slovenija ima talent, pa je navzočim predstavil nekaj svojih bobnarskih interpretacij slovenskih pesmi, nagovorila tudi Barbara Kolenc, predsednica Pomurske turistične zveze, in mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kolenčeva je med drugim izpostavila, da smo nemalokrat preveč kritični do pomurskega turizma, a je seveda nujno, da se na ravni destinacije poskrbi za izvajanje aktivnosti s posamezniki, ki bodo to učinkovito in dobro tudi delali. Mag. Marjan Hribar, ki je na Pomurje zelo navezan, je povedal, da se tudi v prihodnje obetajo razpisi namenjeni turističnim društvom in tudi aktivnostim regionalnih destinacijskih organizacij.

Letošnji prejemnik kipca štorklje, Milan Belec, si je zastavil promocijo turizma na zelo edinstven, specifičen in malo drugačen način. Z inovativnim in ustvarjalnim pristopom je postavil del Pomurja na turistični zemljevid in s tem promovira turistično ponudbo določenega okolja ter vpliva na boljšo prepoznavnost Pomurja. Milan Belec, predsednik Etnološkega društva Künštni Prleki in Republike Prlekije, je z družino in prijatelji začel z oživljanjem lokalnih tradicij na območju Železnih Dveri in Jeruzalemskih goric že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Milan je eden izmed zanesenjakov, ki se je zavedal pomena varovanja in oživljanja lokalnih tradicij v Prlekiji, zato je pritegnil med drugim tudi raziskovalno pozornost pri etnologih. Skozi čas mu je uspelo aktivirati lokalno prebivalstvo, sprva na ožjem geografskem območju, a v zadnjih letih mu je uspelo povezati celotno območje Prlekije. S Med drugim je serijo oddaj "Kunštni Prleki" in Dežela med Muro in Dravo je na svojevrsten način povezal ponudbo tega dela reka Mure, od Apač do Razkrižja.

Kot so še zapisali v obrazložitvi visokega priznanja, zapisali da se je Belec oživljanje tradicije lotil na populističen način, vanj vključil prleški dialekt in humor. S takim pristopom vzbuja zanimanje širšega kroga posameznikov izven regije, ki se na njegove ideje odzivajo pozitivno. Začetek njegovega delovanja sega v 80. leta, ko je začel ustvarjanjem drobnih darili in iz tega pričel razvijati družinsko podjetje, ki sedaj obsega več področij. Ena izmed njih je rokodelska delavnica, v kateri se ustvari širok program daril in za vsakovrstne priložnosti. Vsak izdelek, ki pride iz delavnice je unikat. Družina Belec tudi upravlja z Izletniško kmetijo, na 350 let stari in obnovljeni vinski domačiji ponujajo gostom izvirne domače jedi iz črne kuhinje. Prizadevajo si, da tradicijo prenašajo na mlajše generacije, kar uspešno vključujejo v svoje delovanje. Prav tu, na tem kraju, kjer stoji izletniška kmetija, kjer je, kot se rad pohvali Milan, krasen razgled na šest držav: Avstrijo, vse do Češke in Slovaške Tatre, na Madžarsko, Hrvaško in seveda Slovenijo, je sedež Naše republike Prlekije, ki ima svojo vlado, parlament, potni list in denar - cicero.

Seveda, ne smemo pozabiti na ambasade Republike Prlekija; Ena se nahaja v Kranju, druga v Srbiji, o tretji se še šušlja, a bi naj bila v Združenih državah Amerike. Začasne ambasade so na vseh sejemskih predstavitvah, ki jih skupaj z društvom udeležujejo v Sloveniji in tujini. In koliko Evropejcev že ima potni list Naše republike Prlekije? Približno 800, med njimi predsednik Slovenije Borut Pahor, nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, pa Miran Stanovnik, Rok Perko in še kar nekaj znanih Slovenk in Slovencev. In ker Milan Belec le redko miruje, se je lotil novega podviga. Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev je v sodelovanju z etnološkim društvom Künštni Prleki začelo razvijati inovativen turistični produkt - po Puhovih poteh z njegovimi starodobnimi kolesi. In da je svoje poslanstvo, približevanje prleškega dialekta množicam vzel res zares, je dokazala tudi njegova vloga v resničnostnem šovu Kmetija, kjer je kot gospodar kmetije neizprosno uporabljal prleški jezik in s tem ponosno kazal, da sta Prlekija in prleški jezik pomemben del Slovenije...

Ob vsem tem ne preseneča, da pogosto slišimo, kako je Milan Belec za Prlekijo enako kot Vlado Kreslin za Prekmurje. Torej osrednji promotor!