MARIBORSKI „NOVI SVET“ ŠE ŽIVI
Srečanja nekoč zaposlenih v (nekoč) znani mariborski restavraciji so zelo prisrčna. Priljubljeni mami Kristi so voščili ob 80. rojstnem dnevu.
Da prijateljstva iz mladosti ali vsa iz mlajših dneh nikoli ne ovene, in ga ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo nekoč zaposleni v takrat eni najbolj prestižnih mariborskih restavracij „Novi svet“, katere se gotovo spomnijo vsi Mariborčani in obiskovalci štajerske prestolnice, srednje in nekoliko starejše generacije. Še posebej se omenjene restavracije z Jurčičeve (med Merkurjem in Gosposko) ulice, ki je še zlasti slovela po ribjih specialitetah, spominjajo sosedje iz Avstrije, saj so mnogi trdili, da gre za „Avstrijsko restavracijo“. Ta legendarna mariborska restavracija in raj za ljubitelje morskih jedi, je po dobrih dvajsetih (med 1974 in 1995) letih delovanja pod družbo Certus – TOZD gostinstvo in nato TGP Pohorje, zapadla pod denacionalizacijo in je danes Pizzeria, pub in restavracija Ancora.
In čeprav so se zaposleni in že upokojeni delavci nekdanjega „Novega sveta“, bilo jih je blizu 40, nekoliko razgubili po severovzhodu države in tudi širše, so zveze ostale. Poleg individualnih srečanj in kontaktov, se nekdanji sodelavci pogosto srečajo tudi v manjših ali večjih skupinah. Eno takšno srečanje je potekalo tudi ob izteku letošnjega leta, ko je njihova nekdanja šefica Krista Kek (teta nogometnega trenerja Matjaža Keka, op.p.), praznovala lep osebni jubilej, 80. rojstni dan. Ker so jo imeli radi že kot šefico, saj je bila njihova „mama“ kot jo tudi danes kličejo, so ji spekli tudi posebno torto.
„Čeprav bomo marca prihodnje leto imeli glavno srečanje ob 20. letnici »zaprtja« našega drugega doma, Novega sveta, ko pričakujemo nad 30 sodelavk in sodelavcev, se nikakor nismo mogli izogniti niti tokratnem srečanju, ko nas je skoraj 20 prišlo nazdraviti naši mami Kristi, kateri smo zelo hvaležni za vse kar je naredila za nas in nas je vodila kot svoje otroke. Tokrat smo ob kozarčku obujali spomine in se spomnili marsičesa, kar nas je spremljalo dobrih 20 ali celo 40 let nazaj. Sploh je v preteklosti bilo lažje delati in je bilo večje prijateljstvo. Še vedno smo veseli, ko nas na novih delovnih mestih ali na ulici srečujejo bivši gostje in nam stisnejo roko v znak hvaležnosti in trajnega spoštovanja. To nam izredno veliko pomeni, saj nas se ne spominjajo le domačini, temveč tudi veliko nekdanjih gostov iz sosednje Avstrije“, pravi Nada Kotnik, ki je še vedno zaposlena v Habakuku, in je poskrbela za organizacijo tega srečanja.
Na tokratnem srečanju, katerega se je med drugimi udeležil tudi njihov nekdanji sodelavec, znani gospodarstvenik Mirana Ferka, ki je med drugim bil zaposlen tudi kot vodja športnega turizma v Športnem centru Pohorje, smo med drugim slišali, kako jim je vsem žal, da se je nekdanji Novi svet „ugasnil“. Povedali so, kako bi jih večina najraje tam dočakala upokojitev. „Zelo sem vesel, da se lahko srečam z bivšimi sodelavci in gotovo bom prišel tudi na naslednje srečanje, ki bo prihodnje leto. Tokrat se nisem mogel izogniti, da ne bi stisnil roko mami Kristi, katera je bila zelo priljubljena in se je do vseh nas dejansko obnašala kot mama in ne kot šefica. Zato smo vsi lažje delali in moram priznati, da je takrat bilo bistveno bolje kot danes, ko se samo gleda na kapital“, nam je razlagal Ivan Črešnar, ki je v Novem svetu delal od njegove otvoritve pa skoraj do zaprtja, nato pa se je po skoraj dvajset let samostojnega gostinstva v Gornji Radgoni, po skupaj 42 let dela v strežbi, upokojil.