Ko smo se nedavno sprehajali po domačem vrtu, smo opazili »družino« ježkov, ki je stikala za hrano. Po sadnem vrtu jih je vodila mama ježka, za katero je »korakalo« pet mladih ježkov. V času, ko smo odšli po fotografski aparat, da bi zabeležili zanimivi prizor, so se nekoliko razšli, tako, da nismo uspeli narediti »družinske« slike. Smo pa ujeli mamo z enim mladičem. Štirje »otroci«, beri ježki, pa so nam »pozirali« in nas v strahu gledali, kaj se jim lahko zgodi. Nič se jim ni zgodilo, saj smo jih pustili, da so se lahko pridružili bratcu in mami.
Čeprav lahko o ježu veliko zvemo iz knjig, danes tudi s pomočjo Interneta, naj omenimo naše poznavanje ježa. Iz mladosti se spominjamo, da so nam starši vedeli povedati, da pri nas živita »svinjski« in »goveji« jež. Ti opredelitvi, imeni, so jim verjetno dali po videzu gobčka. V literaturi tega nismo zasledili. Zato to tó omenjamo le kot zanimivost. Znano pa je, da na svetu živi 16 vrst ježev in da je njihova življenjska doba v naravi okoli 7 let. Naravnih sovražnikov, zaradi bodic, ki so mu obramba, nima veliko. Največji sovražnik je človek, posebno, ko sedi v avtomobilu. Ker so ježi aktivni ponoči, so pa počasni v hoji, jih veliko konča pod avtomobilskimi kolesi. Vrtičkarji, seveda tudi kmetovalci, so lahko srečni, če imajo na vrtu ježa, ki je koristna žival, saj pobira raznovrstne škodljivce na vrtu. Rad ima tudi sadje, zato je dobro na tleh pustiti nekaj zrelega sadja, ki ga bo jež našel v nočnem obhodu na vrtu.