Kot je znano, je bila, vsaj doslej, letošnja zima mila. Le tu in tam je bila temperatura nekaj stopinj pod ničlo. Še slane ni bilo veliko. Prvi sneg pa je zapadel komaj koncem januarja. S snegom so se tudi začele nižati temperature. Te sicer za zimo niso bile ravno nizke, saj še nismo doživeli večjega mraza. Toliko pa ga je le bilo, da smo lahko, 1. februarja, posneli ledene sveče, ki visijo izpod žlebov stanovanjske hiše. V preteklosti so, vsaj v mestih, bile nevarne za pešce, zato so jih odstranjevali z lomljenjem. V novejšem času pa so začeli v žlebove vgrajevati naprave, ki preprečujejo zmrzovanje vode. Mi smo v Gornji Radgoni posneli »ledeno galerijo sveč«, na katere je v ljudskem izročilu veliko pregovorov. Eden takih nam znanih, povedali so nam ga očetje, je: »Če ob svečnici iz strehe sveča kane, zima še dolgo ostane«. Tudi ta je zanimiv: »Po svečnici, to je 2. februarju, vsaka veja sneg jé«. Se pravi, da gremo proti pomladi. Pa še ta: »Če mačka na svečnico na soncu leži, zima še dolgo drži«. Seveda je takih pregovor še veliko. V vsakem kraju pa so nekoliko drugačni. To je razumljivo, saj so podnebne razmere v naših krajih, se pravi v Slovenskih Goricah ali Prekmurju, drugačne kot ob morju na Primorskem.