Mala Nedelja - Gotovo so redki med nami, ki si niso ogledali številnih „pasjih“ filmov o Lessyju, Belem očnjaku, Dalmatincih, vlečnih haskyjih, Neverjetnem potovanju, Poti domov... Mnogim so potekle solze, bodisi solze sreče ali solze žalosti, a večinoma se je vse končalo srečno in lepo za prijazne in priljubljene štirinožce. In tako je bilo tudi, ko se je izgubljeni štirinožec Gusti prek Moravskih Toplice in Male Nedelje vrnil nazaj domov na Gornji Senik v Porabju. Bilo je dejansko v filmskem slogu in dober režiser bi lahko ustvaril odličen film. Tudi tokrat so tekle solze sreče, glavna vloga, poleg lepega kosmatinca pa je pripadla Denisu Farkašu, kriminalističnem tehniku, ki je zaposlen na Policijski upravi Murska Sobota, ki ga srečujemo na različnih dogodkih, ki jih obravnavajo kriminalisti, policisti in forenziki.
Ko mu je znanka, ki v pomurskem zavetišču za zavržene živali „Mala hiša“ v bližini Moravskih Toplic, sprehaja kosmatince, razložila, da iz tamkajšnjega zavetišča nihče noče vzeti petletnega nemškega ovčarja, ki se je zatekel k njim. Toda Denis je psa vzel k sebi v Kuršince pri Mali Nedelji v Prlekiji. „Že ko sem videl fotografije tega čudovitega psa, sem si rekel, da ne morem dopustiti, da bi pes morda moral na drug svet, saj po določenem času žival, ki jo nihče ne posvoji, evtanazirajo“, je razlagal veliki ljubitelj živali, ki ima doma že tri muce, te dni pa bo iz pasjega zavetišča vzel še psico, za katero nihče ne kaže zanimanja.
Že isti dan je Rolfa, po pogovoru z znanko, je ovčarja, katerega so v Mali hiši v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah, poimenovali Rolf, potem peljal na sprehod, a tudi forenzična žilica ni dala miru. Začel je dodatne preiskave. „Opazil sem, da je pes lepo vzgojen, saj je šel poleg mene ali dal prostor, vendar pa ni razumel ukazov. Ker so kosmatinca našli v Kuzmi, kjer je taval, sem poskušal dajati ukaze v nemškem jeziku, saj sme domneval, da bi se žival na Goričko lahko zatekla iz severne sosede. Brez uspeha“, razlaga Farkaš, ki nikakor ni odnehal.
Njegov prijatelj namreč obvlada madžarski jezik, in ko so v tem jeziku poklicali Rolfa, je ta nemudoma pridrvel iz ute. Zato so domnevali, da je morda pes zataval iz Madžarske. „Našo prevajalko sem prosil, ali lahko stopi v stik s kolegi policisti iz Madžarske in vpraša, ali morda kdo išče psa. Poslal sem tudi fotografije. In ni bilo potrebno dolgo čakati, saj je že naslednji dan našo prevajalko klical Franček Šteimec z Gornja Senika v Porabju, čigar hišni ljubljenček Gusti (to je bilo njegovo pravo ime op.p.) je pobegnil od doma že pred časom, ko so se živali še gonile“. Ovčarju nagon ni dal miru in je pod ogrado izkopal luknjo ter jo ucvrl. In ker je tisti dan snežilo, je sneg živali najbrž zabrisal sledi in ni več našla poti domov...
Tri dni pozneje sta se že srečala Denis Farkaš in Franček Šteimec. „Gusti je v avtu sedel čisto mirno. Potem je skozi šipo opazil lastnika in skočil ven. Stisnil se je k njemu v objem in vse se je srečno končalo s solzami sreče“, je snidenje opisal naš sogovornik Denis, ki mu je Šteimec, ki je očitno tudi velik ljubitelje živali, zlasti svojega kosmatinca Gustija, poravnal vse stroške – za cepljenje in urejanje papirjev, ki jih je ta imel zaradi Gustija, in mu seveda tudi dal naslov, da bo Farkaš kdaj prišel na Gornji Senik pozdravit kosmatinca, ki se je po spletu srečnih naključij vrnil domov. Celotna zgodba pa je samo še ena potrditev, da v ljubezni, tudi do živali, ni nobenih meja, tudi meddržavnih!