„V Dobrovniku je pes v ograjenem prostoru pokončal košuto, še štiri pa je poškodoval. Kdo je lastnik psa policisti še ugotavljajo“. „V Motovilcih sta dva nezavarovana psa pokončala sedem kokoši. Kdo je lastnik psov policisti še ugotavljajo“. „Pes pokončal jelene, a ga je lastnik – lovec ustreli, policisti pa iščejo njegovega lastnika“... To je le nekaj sporočil, ki so jih v minulih tednih javnosti posredovali z OKC PU Murska Sobota. In marsikdo je ob tovrstnih sporočilih obsojal „potepuške pse“, čeprav je v vseh primerih in vedno kriv le lastnik psa, ki pač s svojim nagonom včasih napade kakšno drugo žival. In če zanj ni ustrezno poskrbljeno, ali pa ga „lastnik“ po dnevi ima na verigi, zvečer pa ga spusti, da naj si poišče kaj za pod zob, potem je jasno, da kaj drugega niti ne moremo pričakovati, še zlasti če se združita dva ali več psov. „V nobenem primeru ni kriv pes, temveč izključno lastnik, tako da bi njega morali strogo kaznovati, in potem se napadi psov ne bi ponavljali“, je prepričana predsednica Društva za zaščito živali Breda Habjanič, ki je prepričana, da je največja neumnost popustiti pred otrokom in mu kupiti majhnega kužka, ko pa slednji odraste, ga nihče več ne gleda. Habjaničeva tudi dodaja, da si „človek pri svojem bivanju na zemlji deli planet z nešteto živalskimi vrstami. Žal pa prav človek, ki bi moral biti najbolj inteligenten, pogosto počne najbolj nerazumne in grozljive reči, tudi zoper hišne prijatelje, čeprav...“.
Že 15.000 let živita človek in pes v istem okolju. Podrobnosti o začetku tega partnerstva ostajajo zavite v tančice daljne preteklosti. Verjetno je, da je od vsega začetka pes človeku pomagal pri njegovih dnevnih opravilih, npr. pri lovu. Predvsem pa je pes ves ta čas človeku delal družbo. Po statističnih podatkih v skoraj vsakem četrtem slovenskem gospodinjstvu živi tudi pes. Ta podatek postane še posebej zanimiv, ko pomislimo na naselja, kjer prebiva več ljudi, kar posledično pomeni tudi več psov. Če lastniki svojih psov ne obvladajo, lahko pride do različnih neprijetnosti. Te pa so lahko tudi nadvse resne. Pes lahko človeka hudo poškoduje ali povzroči veliko škodo, za te neljube posledice pa je odgovoren njegov lastnik. Pes je lahko prenašalec bolezni, ki prehajajo z živali na človeka (zoonoze). Najbolj znana takšna bolezen je steklina...
Mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. avtor publikacije: O odgovornem lastništvu psa, poudarja kako je pes lahko človekov najboljši prijatelj, po drugi strani pa lahko pes tudi resno ogrozi človekovo zdravje in življenje. Zato je treba zagotoviti, da je lastništvo psa prijetno in varno tako za lastnika in druge ljudi, kot tudi za psa samega. Namen omenjene knjižice je predstaviti obveznosti in pravice lastnikov psov, ki izhajajo iz zakonodaje. Te veljajo tako za tiste, ki so ravnokar pridobili prvega psa, kot za tiste, ki so že izkušeni. „Če bi morali vsebino knjižice strniti v en sam stavek, bi se ta glasil: »Lastništvo psa je odgovornost«. Ta odgovornost se nanaša na lastnikov odnos do psa. Pri tem mora lastnik poskrbeti za zdravje in dobrobit psa. Nanaša pa se tudi na okolje, v katerem bivata pes in lastnik, kar pomeni, da lastnik odgovarja za dejanja svojega psa in morebitno škodo, ki jo utegne pes povzročiti. Pes je v očeh ljudi viden zelo različno. Nekateri ga vidijo kot življenjsko nevarnost, drugi kot higiensko tveganje, tretjim gre na živce, da laja v stanovanjskih hišah…V odnosu vašega psa do okolice je pomembno poudariti, da lahko odgovoren lastnik zlahka doseže, da njegov pes ne predstavlja problema v okolju, v katerem živi. Ob vseh prepovedih in obveznostih lastnika psa, ki smo jih navedli v tej knjižici, pa ne smemo pozabiti na najbolj pomembno, in sicer, da mora biti lastništvo psa prijetna izkušnja. Pes je naš prijatelj in potruditi se moramo, da to tudi ostane. Zato imejte svojega psa radi zaradi tega, kar je. Pes. Z vsemi svojimi lastnostmi: čuječnostjo, igrivostjo, navihanostjo, zvestobo in nagajivostjo. Spoznajte ga in ugotovili boste, da imate opravka z bitjem, ki se na čustveno in fizično bolečino odziva zelo podobno kot vi. Zato je vaša naloga, da mu zagotovite okolje, v katerem bo takšnih bolečin čim manj“, trdi mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med.
Kaj pomeni skrb za psa?
Osnovna skrb za psa opredeljuje temeljne zahteve v zvezi z bivališčem, oskrbo in prehrano psov. Vsaka hišna žival mora biti vsaj enkrat dnevno pod nadzorstvom lastnika oz. skrbnika. Temeljna določila v zvezi z bivališčem psa predpisujejo: da mora bivališče nuditi zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko; da psa ni dovoljeno nastaniti v prostore brez dnevne svetlobe, kjer pes ne vidi svoje neposredne okolice; da v bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, s katerimi bi se pes lahko poškodoval, ali bi ti ogrožali njegovo zdravje; da je treba bivalni prostor redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke; da mora imeti pes, ki biva zunaj, ustrezen pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje; da mora imeti pes v primeru, ko je zunanja temperatura nižja od 0 °C, na voljo primerno izoliran bivalni prostor; da morajo imeti psice z mladiči in bolni psi na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20 °C.
Pes in okolica
Bistvo odgovornega lastništva psa se pozna tudi pri odnosu med psom in okolico v kateri pes sobiva z drugimi živalmi in človekom. V zadnjem času prihaja do vse pogostejših zapletov v zvezi s pasjimi napadi in poškodbami ljudi, kakor tudi s posledicami takih napadov in z odgovornostjo lastnikov. Zato je potrebno poučiti lastnike psov o njihovih dolžnostih v neljubih situacijah pasjega ugriza in kako poteka uradni postopek v takem primeru.
Zelenica ali stranišče? Kot vemo, psi niso posebno izbirčni glede mesta, ki si ga izberejo za iztrebljanje. Po drugi strani pa je uriniranje, vsaj pri samcih, povezano s pravim protokolom označevanja svojega teritorija. Za to so primerna izpostavljena mesta, kakršni so hišni vogali, drogovi in drevesa – torej mesta, ki so si jih lastili že drugi samci. Brez nepotrebnega besedičenja lahko rečemo, da pasji iztrebki na pločnikih, mestnih zelenicah in poteh v parkih predstavljajo veliko nadlogo. Gre za higienski, zdravstveni in nenazadnje estetski problem, da o čiščenju čevljev po tem, ko smo »stopili na mino«, niti ne govorimo. Pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi psi v urbanem okolju je naloga vsakega odgovornega skrbnika psa. Številne občine imajo to obvezo celo zapisano v občinskih predpisih. V številnih občinah mora imeti skrbnik psa pri sebi vrečke ali drugo opremo za odstranitev iztrebkov. Te pa mora takoj odstraniti v primeru onesnaženja občinske ceste ali javne zelene površine.
Pes na javnem mestu
Javno mesto je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, kjer ni, oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti pes v mestnem parku oz. v naselju na povodcu. Opustitev fizičnega varstva psa je prekršek, ki se kaznuje z globo. Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Ne glede na okolje, v katerem pes živi, je za vsakega psa nadvse priporočljivo, da opravi vsaj osnovno šolanje oziroma tečaj poslušnosti. Dosledno izvajanje teh dveh določil bo zagotovo preprečilo marsikateri napad in ugriz. Ne glede na preventivne ukrepe, ki jih skrbnik izvaja, se utegne zgoditi, da pride do pasjega napada na človeka ali žival. Ugriz je tako za žrtev kot za lastnika psa verjetno najbolj neprijetna izkušnja s psom. Tak dogodek lahko povzroči resne zdravstvene posledice za žrtev napada. Odgovornost za tak dogodek pa nosi lastnik psa. V primeru ugriza je treba poskrbeti za dve stvari: prva je oskrba poškodovane osebe ali živali, druga pa je ugotovitev identitete in lastništva psa, ki je povzročil poškodbo. Če ste lastnik psa ali je bil v času napada pes pod vašim nadzorom, se od vas pričakuje, da boste poškodovancu podali svoje osebne podatke in osnovne podatke o psu (številka mikročipa, pasma, ime, itd.). V nasprotnem primeru vas lahko uradni veterinar kaznuje z globo. O resnosti pasjega napada priča tudi dejstvo, da je v primeru, ko je pes nevaren za okolico oz. povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti, dovoljeno psa usmrtiti, kar lahko v izjemnih primerih naredi tudi policist na mestu samem...