KLOPOTEC JE SLOVENSKI SIMBOL VINOGRADNIKOV
Kot je kozolec slovenska značilnost, tako je tudi klopotec zrasel na slovenskih tleh. Izvor klopotca je proučeval znani Prlek, ki je bil med ...
Kot je kozolec slovenska značilnost, tako je tudi klopotec zrasel na slovenskih tleh. Izvor klopotca je proučeval znani Prlek, ki je bil med prvimi naravovarstveniki pri nas, Mirko Šoštarič, ki je živel in delal v Mariboru. Po njegovih raziskavah, je klopotec zanesljivo slovenska iznajdba, ali kot bi rekli Prleki, pogruntavščina. To je podkrepil s podatkom, da so tudi Avstrijci obdržali slovensko ime, ko so sprejeli to ptičje ropotajoče strašilo. Imenu so dodali le nekaj svojih črk. Če imamo mi zapisano ime klopotec, imajo Avstrijci zapisano »klapotez«. Naj omenimo, da obstojata dve inačici, varianti, klopotca, Prleški ali slovenjegoriški, ki ima 4 vetrnice, ali kot tod pravijo "letance", ter haloški, ki ima 6 vetrnic.
V preteklosti je v vsakem vinogradu stal klopotec. Izdelovali so jih povečini vinogradniki sami, predvsem pozimi, ko na kmetih ni bilo toliko dela. Danes jih izdelujejo posamezni ljubitelji te dejavnosti, ki so znanje pridobili pri starejših izdelovalcih. V preteklosti je klopotec bil v celoti izdelan iz lesa. V njem ni bilo niti enega kovinskega dela, bodisi žeblja, žice ali vijaka. Vsak del se je pritrjeval le z lesenim klinom. Deska, ki so ji rekli "blaja", bila pa je ponavadi češnjeva, da je imela lep glas, so na klopotec pritrjevali z jermeni. Tudi to je pripomoglo, da je bil glas prosto viseče »blaje« lepši.
Da še mali vinogradniki ohranjajo tradicijo postavljanja klopotca v vinogradu, smo se prepričali ob obisku postavljanja klopotca pri ljubiteljskem vinogradniku Feliksu Veberiču v Negovi, pravzaprav zaselku Negovski Vrh. Veberičebvi imajo ob hiši manjši vinograd, v katerem pridelujejo grozdje le za svoje potrebe. Toda že nekaj let stoji v vinogradu »tanga s klini«, kar daje vedeti, da je namenjena klopotcu. Klopotec postavljajo vsako leto prvo nedeljo po mali maši. Toda ne sami, pač pa v družbi prijateljev, sosedov in sorodnikov. Kot sta povedala Marija in Feliks Veberič, je to prilika za druženje, obenem pa s tem ohranjajo ljudski običaj, ki je značilen na vinogradnike tega dela Slovenije.