Če že organizatorji različnih prireditev in dogodkov niso posebej navdušeni nad zadnjim pogostim deževjem, je slednje očitno pozitivno vplivalo na začetek gobarske sezone, kar je še posebej razveselilo strastne ljubitelje gobarjenja. Gobe, takšne in drugačne, zlasti priljubljeni jurčki, že rastejo kot nore, kar je že občutil tudi strastni ljubitelj gob in gobarjenja Viljem Šiftar iz Strukovcev 43 v prekmurski občini Puconci. Tako kot praktično vsak vikend in tudi pogosteje se je Viljem, s šestletnim vnučkom Alenom, v goričke gozdove odpravil tudi prvi junijski vikend. Kot nam je povedal upokojeni slikopleskar, tudi če ne bi bilo gob, se rad odpravi v naravo, saj svež zrak pomaga srcu in ožilju, enako pa je koristen tudi sprehod po naravnem okolju. Tokrat pa je imel dodatno srečo, saj je nabral kar nekaj lepih jurčkov, zraven pa še malo lisičk, ki so letos očitno nekoliko zapoznele.

„V gozdu sva srečala večje število gobarjev in sprehajalcev, a ker večina ni imela nobenih gob, sem bil malo skeptičen. Toda, globlje sva z vnukom šla v gozd, bolje je kazalo. Ko sva nabrala kar nekaj lepih jurčkov, sem se prepričal, da tisti, ki so bili v gozdu pred nama očitno niso imeli sreče, ali pa jurčkov niso videli“, nam je razlagal Viljem, ki mimogrede ima svoje območje, kjer drugi ne najdejo jurčkov, zanj pa je to mala malica. In prav za dobro malico, popečene jurčke z jajci ali kar na žaru, juho, omako iz svežih jurčkov ali kaj podobnega je bila namenjena prva letošnja Viljemova gobarska bera. Poleg, da sam zna pripraviti zanimive jedi iz gob, za to poskrbita tudi žena Emila, ki jo še vedno mnogi poznajo iz soboške kavarne in slaščičarne v hotelu Diana, ter tudi še vedno zelo zdrava in čila, 84-letna tašča Marija Škaban, ki živi pod isto streho s hčerko in zetom.

Pri Šiftarjevih se sicer tradicija gobarjenja nadaljuje, saj z očetom pogosto gobari tudi mlajši sin Viljem, ter tudi starejši Aleš, ki z družino živi v Ivanovcih, enako pa njegov sinek Alen, ki bo jeseni že prvošolec. Družina Šiftar je skupaj po goričkih gozdovih in tudi drugje nabrala na stotine kilogramov gob, predvsem jurčkov, lisičk, marel, sivk ipd. Veliko omenjenih gozdnih sadežev razdelijo med prijatelji, največ pa jih vseeno zaužijo doma, kjer mama in žena Emila še posebej dobro pripravlja različne gobove juhe. Tudi pražene z jajčki so gobe zelo okusne, veliko pa jih tudi uporabijo za različne omake, bodisi posušene, zamrznjene ali sveže. „Moram priznati, da že najmanj 50 let gobarim in me to še vedno veseli. Že kot otrok sem začel zahajati v gozd, pozneje pa sem izkoristil vsako priložnost, da sem šel gobariti, saj se mi to zdi najlepša rekreacija in tudi najboljši šport. Tako je tudi danes, ko se poleg iskanja gob tudi nadiham svežega in zdravega zraka. Ob vsem pa naberem tudi lepe gobe, katere imam zelo rad pripravljene na različne načine. Žal ugotavljam, da je še vedno veliko »gobarjev«, ki samo škodujejo naravi, saj ne vedoč ali pa namerno uničujejo tiste gobe, ki jih ne poznajo…“, pravi Viljem starejši in dodaja, da se v gozdu pogosto pripetijo tudi kakšne zanimivosti. Poleg srečanja z živalmi in ljudmi, mu je v spominu še posebej ostal dogodek, ko je sin Viljem, mlajši naše gobo – sedmerčka, saj je na kupu bilo sedem gob povezanih med seboj, pred tem je kvečjemu videl dve ali največ tri povezane gobe, tokrat pa kar sedem.

Kot dober poznavalec gob je Viljem prepričan, da bo letošnje leto prav bogato z gobami. V to se je že prepričala še ena znana gobarka in upokojena gostilničarka z radgonskega območja, 85-letna Desanka Kuzmič iz Črešnjevcev, ki je tudi že nabrala lepo košarico jurčkov...