Obisk delegacije RK Gornja Radgona ob njeni 92 letnici življenja Kdo ve kolikokrat se je na Elradu na telefonski centrali oglasila blagajničarka in telefonistka Anica Klun, ki je 28. aprila, rojena je bila v Braslovčah, praznovala 92 let življenja. Mi smo jo obiskali, na povabilu predsednice KORK Gornja Radgona Milice Pelcl, ki jo je skupaj z sekretarko OZR Gornja Radgona Davorko Makovec in nekdanjim sekretarjem Andrejem Fišingerjem, v imenu Rdečega križa obiskala ob njenem visokem rojstnem dnevu. Ob stisku rok, na njenem domu na Grajskem hribu v Gornji Radgoni, nas je takoj prepoznala. Ooo!, stari Elradovec Ludvik Kramberger, je dejala. Po izročitvi šopka in priložnostnega darila smo sedli za mizo in nazdravili s šampanjcem, ki sta ga prinesla njena snaha Dragica in sin Branko, ki ga je tudi odprl. Pok je naznanil, da bo po grlu stekla dobra kapljica. Kot nam je dejala, se dobrega vina ne brani, saj ji daje moč in dobro voljo. Dobre volje pa je bila že preden je nazdravila, kajti nadvse se je razveselila obiska. Takoj se je tudi zahvalila, da smo jo obiskali.
Ker je Anica že bila večkrat predstavljena v javnosti, bo tale zapis le zabeležk, o prijetnem srečanju z delegacijo RK iz Gornje Radgone. Kot je povedala, je nadvse vesela, da snaha Dragica in sin Brane zanjo nadvse lepo skrbita. Srečna je, da še lahko bere in gleda televizijo in si na tak način krajša dolge dneve. Dolga leta je naročena na Večer in Dnevnik, bere pa tudi lokalni časopis Prepih. Čeprav je v življenju veliko pretrpela, Nemci so ji kot talca ubili prvega moža Ota Jemca, bila je dve leti zaprta in dve leti v taborišču (»lageru«) Ravensbrück, to je bilo največje koncentracijsko taborišče za ženske v nacistični Nemčiji, je vedno dobre volje. Kot pravi, jo dobra volja drži pri življenju. Ko smo jo vprašali, kaj najrajši jé, je dejala da vse, predvsem pa če je kaj dobrega. Ne brani se tudi koruznih in drugih žgancev, če so zabeljeni z ocvirki. Ob koncu našega obiska smo ji zaželeli veliko zdravja in da bi se srečali ob njeni 100 letnici življenja.