Nenavadna gobarska sreča Stanislava Tavčarja iz Nasove v Apaški dolini Dejstvo, da narava letos, kljub nestabilnim vremenskim razmeram in večkratnem neurju, nenehno preseneča, se je potrdilo tudi v Nasovi, vasici streljaj od reke Mure in sosednje Avstrije, na obrobju Apaške doline. Tamkajšnji domačin Stanislav Tavčar je namreč našel gobo dežinkarico (marelo), kakšno le redko najdeš. Pa še to se je zgodilo povsem naključno, ko se je omenjeni invalidni domačin, ki hodi s pomočjo bergle, odpravil proti sosednji turistični kmetiji Marko v Nasovi. Med potjo, skozi manjši gozd pa je opazil pravo marelo velikanko. Bet je meril kar 50, obseg klobuka pa kar 70 centimetrov, kar pomeni, da bo gobo dejansko lahko koristili za otroški dežnik. Sam Tavčar, sicer izkušen gobar, ter še nekateri domačini iz Apaške doline, ki se dobro spoznajo na gobe so nam potrdili, da takšen primerek, še zlasti sedaj ko kar nekaj časa ni bilo dežja, le redko najdeš. Kakorkoli že, Tavčarjevim je velikanka dobro teknila, sami jo namreč najraje jedo pohano (ocvrto), čeprav je dobra tudi dušena ter pečena kar na plošči...
Goba dežnik – marela (Macrolepiota) je tudi sicer nekaj posebnega, in med podobno velikimi dežniki ga spoznamo po rjavo marogastem betu in po mesu, ki na ranjenih mestih ne rdeči. Je največji med dežniki, saj klobuk v normalnih dimenzijah zraste med 10 in 26 cm. Sprva je jajčast, kmalu se polkrožno razširi, nato zravna, na temenu pa ostane topa, rjava grba, ki je skoraj gladka. Proti obrobju je pokrit z vse bolj redkimi, rjavimi kosmiči ali luskami. Podlaga je svetlejša, vlaknata, od roba pa visijo kratki ostanki veluma. Bet zraste med 20-40 krat 1-2 cm, je valjast, votel, proti dnišču razširjen, gomoljasto odebeljen, vse do širokega, dvojnega obročka pa pokrit z rjavimi, marogasto razporejenimi luskicami. Meso marele je belo, vlaknasto, žilavo zlasti v betu, na zraku ne pordeči, vonj in okus ima po lešnikih. Marela raste v gozdovih, zlasti ob robovih v travi, na gozdnih travnikih, pogost, od sredine poletja pa vse do pozne jeseni. Goba marela je pogojno užitna, surova je škodljiva. Pri nas je že v navadi, da ga cvremo z drobtinami na dunajski način, žal se rada prepoji z maščobo. Kadar uživamo dežnike, ne pijmo alkohola! Ker obstaja več podobnih, užitnih vrst dežnikov, ki imajo stari trden, premakljiv obroček na betu, ni bojazni, da bi jih zamenjali s strupenimi gobami. Pri mušnicah obročka ne moremo premikati po betu, prej odpade. Orjaškemu dežniku je zelo podoben Beli dežnik, s skoraj belo osnovo klobuka, ki ga pokrivajo redke rjave luske, lističi pa postanejo sčasoma rožnate barve, s črnikasto ostrinko. Pri nekaterih vrstah meso na zraku pordeči, med njimi je tudi vrtni različek Rdečečega dežnika, ki je edini strupeni dežnik pri nas. Ima okroglo gomoljasto dnišče, uspeva pa tudi v rastlinjakih...