Tako nam je povedal ribič Franc Levar iz Gubčeve ceste v Gornji Radgoni, ko smo ga »zalotili« pri metanju trnka v ribniku ali gramozni jami v Podgradu. Franc je tako reči Radgončan in ga mnogi poznajo. Vedno je dobre volje. To zna prenesti tudi na sogovornika. To dobrovoljnost je pokazal tudi ob našem razgovoru, ki je potekal ob ribniku, ko je držal ribiško palico v roki.
Ko smo ga vprašali, če ga lahko poslikamo in kaj zapišemo, je dejal: »Kaj bi me slikali, saj nisem zanimiv, saj nisem kak politik.« Obljubili smo, da bomo kratki. Franc Levar se je rodil 1940. leta v Celju, sedaj pa z družino živi v Podgradu. Po osnovni šoli se je v MIRU izučil za mesarja, kjer se je tudi upokojil. Njegov dober mojster je bil znani mesar Laci Molinar, ki je znal vajence vpeljati v mesarski poklic. Ker ima dom blizu Mure, tam, kjer je včasih voda stala do hiše, je razumljivo, da je postal ribič. Celih 15 let je bil član ribiške družine Radgona. O tem je dejal: »Nisem ribič, da bi lovil ribe za prehrano. To je šport, jaz tako pravim, ki me umirja. Ko vzamem v roke palico in se odpravim na obrežje ribnika, se počutim kot prerojen. Glejte, tu ob ribniku je vedno živahno. Danes nas je več, ki v tišini uživamo. Prej sem bil 15 let član Ribiške družine, ki sem jo zapustil. Letos pa me je prijelo in sem se ponovno včlanil v ribiško druščino. Nisem ribič, da bi nosil ribe domov, zato jih vrnem v njihovo kraljestvo.« Ko smo ob našem pogovoru spremljali njegovo početje, je ob priliki začutil velik ulov. Toda s tega ni bilo nič. O ja!, pa je bilo, a je »pobegnilo«! Pokazal nam je prazno vrvico, saj je riba, ko je prijela vabo, z vabo vred odtrgala trnek.
Naj omenimo, da je bil Franc, ko je bil mlajši, tudi vnet gasilec.