Franc Grajfoner in njegovih 70 let
Praznovanje jubileja v krogu domačih in sorodnikov ...
Bralci teh novic, so tisti, ki skrbijo da zapišemo kaj zanimivega. Včasih smo povabljeni tudi na praznovanje okroglih obletnic. Tokrat smo, v nedeljo 23. septembra 2012, bi povabljeni, da v sliki in besedi zabeležimo praznovanje 70-letnice Franca Grajfonerja iz Trstenika pri Benediku. Praznovanje, mi bi rekli srečanje, se je odvijalo na znani Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku. Bili smo priča prihodu njegovih povabljenih gostov. Nemalokrat so se mu ob stisku rok zaiskrile oči, saj se je razveselil njihove udeležbe. Ob tem nam je povedal: »Ne morem skriti ganjenosti, saj je to zame nek prelomni dogodek. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj dočakal sedemdeset let. Posebno zato ne, ker smo včasih zelo trpeli. Trpeli smo tukaj v Trsteniku , ko smo si gradili nov dom, nič lažje pa ni bilo na delu v Mariborski Livarni, kjer sem služil kruh za družino. Naporna je bila tudi vsakodnevna vožnja z avtobusom iz Benedikta v Maribor, ko smo se vozili v nabito polnih avtobusih.«
Franc Grajfoner se je rodil kot viničarski sin 1942. leta v Zgornjih Žerjavcih. Družina, ki je štela 10 otrok, se je večkrat selila. Tedaj ni bilo veliko možnosti za pridobitev poklica. Tako si je kmalu po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Lenartu, našel delo v Mariborski Livarni. V njej je delal polnih 40 let, vse do upokojitev. Leta 1966 si je z ženo Pavlo ustvaril družino in dom, ki sta si ga z ženo uredila na Jostlovi viničariji, ki sta jo po srečnem naključju, ker je oblast ni zaplenila, dobila v dar od Jostlovih. Tu sta gospodarila na 56 arih zemlje. Žena Pavla je rodila 5 otrok; hčerke: Marico, Slavico, Milko in Silvo, ter sina Francija, ki so jo razveselili z 10 vnuki. Po poroki je žena vseskozi gospodinjila in skrbela za družino, Franc pa ji je, ko ni bil v službi, pomagal. Da družina ni živela v pomanjkanju sta redila prašiče in imela kokoši, za govejo živino pa ni bilo dovolj krme. Z ženo sta vesela, da si je sin Franci tik ob njuni hišo postavil svoj dom in jima je vedno, ko potrebujeta kako pomoč, pri roki. Kot sta dejala jima to veliko pomeni, saj nista osamljena. V njun dom pa radi prihajajo tudi ostali otroci, to so hčerke z družinami.