Ob letošnjem 17. občinskem prazniku je najvišje občinsko priznanje za leto 2012 - Zlati grb občine Gornja Radgona, prejel 86 – letni Milan Klemenčič. Na posebni slovesnosti, ki je potekala v Kulturnem domu Gornja Radgona, sta Klemenčiču, za več letno aktivno delovanje na različnih življenjskih področjih, kar se lahko označi kot življenjsko delo, visoko priznanje predala radgonski župan Anton Kampuš in predsednik občinske komisije za priznanja, nagrade in pohvale Zvonko Gredar. Veliko tega kar je storil v svojem poldnem življenju, je pustilo pomemben pečat pri razvoju in ugledu občine Gornja Radgona.
Milan Klemenčič se je rodil 28.11.1926 v Beltincih, že desetletja pa živi pod grajskim vrhom, na Čremošnikovi ulici v Gornji Radgoni. Njegove življenjske zaposlitve kažejo, da gre za osebo, ki je delovala na raznih vodstvenih področjih v domačem kraju, in sicer: na okraju in občini Radgona (pozneje Gornja Radgona), Okrajni odbor mladine, Okrajni komite KPS (Komunistične partije Slovenije), Okrajni odbor OF, Okrajna zveza kmetijskih zadrug Radgona, Ljudski odbor mestne občine Gornja Radgona. Bil je tudi šef odseka za zdravstveno in skrbstvo občine Gornja Radgona in šef odseka za splošne zadeve. Svojo poklicno pot je nadaljeval v Zdravilišču Radenska Slatina, kot vodja izobraževanja in kasneje kot vodja turistično – gostinske dejavnosti. En mandat je bil poslanec skupščine Socialistične republike Slovenije.
Že od mladosti ga je zanimala fotografija, ki pa jo je v času upokojitve nadgradil z dejavnostjo fotoreporterja. S svojimi izrednimi posnetki se je izkazal kot vrhunski fotograf in se lahko pohvali, da je postal član nemške zveze DFJ (Verband der Deutschen Photo Journalisten, Fachverband für Medien-, Foto- und Internet-Journalisten). Danes je tudi častni član Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Na vseh večjih prireditvah v domači občini je Milan uradni fotograf. Nepogrešljiv je na vsakoletnem Pomurskem sejmu in na večjih prireditvah v Pomurju. Izredni so njegovi posnetki Pomurja iz zraka, ki jih posname iz helikopterja in zmaja. Je avtor fotogalerij različnih dogodkov in fotografij različnih motivov iz občine Gornja Radgona. Predstavljeni prikaz mest in njihove okolice temelji na razumevanju kulture kot produkta dejavnosti družbe, razvoj in stanje gospodarstva, tehnično dediščino, umetnost, arhitekturo, zgodovino ter nenazadnje samo lokacijo mesta, ki je že od nekdaj pogojevala njegov zgodovinski razvoj. Čeprav je že globoko v devetem desetletju življenja, je Milan Klemenčič še danes pri svojem delu zelo aktiven. Zato mu je priznanje – zlati grb Občine Gornja Radgona – podeljeno v zahvalo in hkrati vzpodbuda za uspešno delo še naprej.
Ko gre za fotografsko pot Milana Klemenčiča, po kateri ga gotovo pozna največ ljudi izven radgonske občine in Pomurja, vsekakor ne gre prezreti, da je fotografiral že med 2. svetovno ter tudi med osamosvojitveno vojno. Starosta med pomurskimi fotografi in hkrati eden najbolj plodnih „lovcev v objektiv“ sploh Milan Klemenčič je namreč skozi fotografski objektiv spremljal celotno dogajanje v Gornji Radgoni v 10-dnevni vojni za Slovenijo, pred dobrimi 21 leti. In takrat je nastalo več sto fotografij, ki predstavljajo dogajanje v Gornji Radgoni, zlasti ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so takrat bili vojaki JLA, potem uničene objekte v mestu, še zlasti cerkev sv. Petra in še marsikaj drugega. Negove fotografije iz tistega časa, ki jih je predstavil na nekaj razstavah, so tudi nekakšna kronika dogajanja, saj se začne s prihodom Popova in njegove enote v Gornjo Radgono, nadaljuje z dogajanji med obstreljevanjem in razaranjem, ter se zaključi z obnovo porušenih objektov, uničenega cerkvenega stolpa, z obiski mnogih najvišjih slovenskih in jugoslovanskih politikov.
Klemenčičeve fotografije predvsem obujajo spomine, in glede na to, da je na kakovostnih izdelkih tudi veliko ljudi, se je marsikdo našel na njih. Sam Milan pravi, da so „Radgončani zelo intenzivno sodelovali v dogajanjih konec junija in v začetku julija 1991. Hudo je, kar se je zgodilo, toda če se je že, potem je dobro, da je ostalo na fotografijah“. Milan Klemenčič tudi prizna, da je med nastankom „vojnih“ fotografij bilo nevarno, in tudi strah ga je bilo, toda če si želel kaj postoriti si se moral malo izpostaviti. Posebej ga je prizadelo, ko je že prvi dan, ob prihodu JLA bil ubit fotografski kolega Ivo Svetina.
Kot rečeno, Milan Klemenčič se je leta 1926 rodil kot droban, svetlolas otrok že 4-članski družini. Radoveden, vedoželjen in nemiren, vse od ranih nog, je vedno bil tam, kjer se je kaj dogajalo, vedno v centru dogajanja. Očitno mu je bila fotografija kot hobi kar usojena, saj je že kot 11-letni deček zadel na tomboli pred Sokolskim domom v Gornji Radgoni (danes Gasilski dom), svoj prvi fotoaparat. Takrat je bil to eden glavnih, pravzaprav drugi dobitek na tomboli, takoj za dvokolesom. "Nad nagrado sem bil tako navdušen, da sem nemudoma stekel proti domu, po poti padel na makadamski cesti, a ker sem fotoaparat, kot pomembno trofejo držal visoko nad glavo, ga nisem poškodoval. Prve instrukcije iz fotografije mi je dajal takratni poklicni fotograf, gospod Bračko iz Radencev, prvo pomembnejšo fotografijo sem posnel ob otvoritvi novega mostu čez Muro pri Petanjcih, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil takratni ban, dr. Marko Natlačen, fotografijo pa je objavil takratni dnevnik Jutro. Šestega aprila 1941. leta sem naredil posnetek ob okupaciji bivše Jugoslavije, ko so nemške čete v samo polurnem boju zasedle Gornjo Radgono. Med vojno so nastali številni posnetki sošolk in sošolcev, najprej na meščanski šoli na današnjem gradu in pozneje, vse do jeseni leta 1944 na gospodarski soli, ki sem jo obiskoval v avstrijski Radgoni", se spominja Milan Klemenčič svoje mladosti.
Tudi čas po osvoboditvi je bil poln zanimivih dogodkov. Klemenčič se je udeležil se mladinskih delovnih akcij, gradnje železniške proge Šamac-Sarajevo, v današnji Bosni ter Dutovlje-Borovnica.
Ob redni zaposlitvi (Radenska) je s svojim fotoaparatom spremljal vse pomembnejše dogodke na področju bivšega okraja Radgona in tudi širše. "Udeležil sem se vseh prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in nisem zamudil nobene otvoritve, prav tako sem posnel vse okronane Slovenske vinske kraljice, širom po Sloveniji. Srečeval in fotografiral sem takratne ministre, poslovneže in razstavljalce, vse predsednike vlad in seveda tudi predsednika Tita, na obeh njegovih obiskih Radgone in Radencev. Med enega pomembnejših dogodkov prav gotovo štejem Titovo prisotnost na otvoritvi prejšnjega mostu med Radgono in Radkersburgom, ki ga je slovesno odprl ob pomoči takratnega avstrijskega premiera, dr. Franza Jonasa, 12. oktobra 1969. Prvič sem bil uradno akreditiran kot fotoreporter leta 1984 na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem posnel tudi podelitev srebrne medalje Juretu Franku, poslikal pa sem tudi švedski kraljevi par Gustava XVI in kraljico Silvijo. Vse življenje sem veliko potoval in s slovenskimi vinarji obiskal Grčijo, Malto in Tunis. Od leta 1970 sem občasno spremljal skakalne tekme v Planici, predvsem v času vzpona mladega Primoža Peterke. Moj fotoaparat je ovekovečil podpis pobratenja Murske Sobote in Ingolstadta v Nemčiji, kar nekajkrat sem se udeležil deželne razstave v Ingostadtu (MIBA) ipd.", je svoje plodno življenje v kratkem predstavil še vedno aktivni fotograf Milan Klemenčič, ki je tudi član OOZ Gornja Radgona.
Kljub letom (krepko nad 86) pa Milan Klemenčič še zdaleč ne namerava fotografski aparat obesiti o klin. Še več, vedno pogosteje ga lahko vidimo tudi "v luftu", ko slika z zmaja, balona, iz helikopterja ali letala... Trenutno sicer nekoliko počiva in okreva od poškodbe, ki jo je staknil ko je pred nedavnim fotografiral koncert godbenikov iz Gornje Radgone in Bad Radkersburga v novem radgonskem parku.