Mesto Gornja Radgona, mesto je postalo 1953. leta, povezujejo ulice. Povezujejo ga tudi pešpoti, ki so redke, vendar pomembne za gibanje prebivalcev tega mestnega naselja. Tako je tudi pomembna pešpot, ki povezuje zgornji del naselja Simoničev in Šlebingerjev breg. Vse od nastanka naselja, ki se razprostira na področju nekoč Šprangerjeve posesti, kjer se nahaja Simoničev breg, ter Hojsove, po domače Hujsekove, posesti, ki se imenuje Šlebingerjev breg, sta bili ti dve ulici na zgornjem delu naselja, mimo Kolerjeve hiše, povezani s pešpotjo. Pešpot je bila zaradi gradbenih posegov sosedov trikrat prestavljena in je vedno potekala po občinskem zemljišču. Ob zadnji odmeri zemljišča, ki je bilo izvedeno za formiranje gradbene parcele, je bila težnja občine, da bi pešpot ukinili. Toda na vztrajanje podpisanega, sta podžupan Vinko Rous in direktor občinske uprave občine Gornja Radgona Dragan Kujundžič, prisluhnila želji, da ohranimo pešpot, za kar smo ima koristniki te poti nadvse hvaležni. Ob odmeri parcel so z mejniki določili »koridor« pešpoti. Odmerjena pešpot, širina parcele znaša 1,5 m, je ostala v lasti občine Gornja Radgona.
Hvaležni stanovalci določenega dela Šlebingerjevega brega, so sami, v lastni režiji, seveda s pisnim dovoljenjem občine, pristopili k ureditvi poti. Pri tem so opravili več kot 60 ur udarniškega dela. Akcije so se udeležili podpisani, Milan Fridau, Matej Mulec, Damjan Krancelbinder, in Damir Hribar. Za ureditev poti sta del materiala, cementne plošče, filc in gramoz prispevali družini Milana Fridau in Damjana Krancelbinder. Ob akciji, ki je potekala v soboto, 6. novembra, v prekrasnem sončnem dnevu, so bližnji stanovalci poskrbeli tudi za pijačo in hrano. Kot se za »likif«, zaključek spodobi, so bili udeleženci počaščeni s prleškimi gibancami, ki jih je »delavcem« ponudila Marjeta Fridau. S to akcijo, ki je predstavljala tudi druženje ob delu, se je pokazalo, da so prebivalci tega dela Šlebingerjevega brega solidarni in se veselijo te skupne pridobitve.