Kakor bolj se približuje eden največjih krščanskih praznikov – božič oz. Jezusovo rojstvo, vse več je organizacij, društev, posameznikov in drugih, ki hitijo s pripravo takšnih in drugačnih jaslic. Med njimi je tudi Vzgojno izobraževalno društvo ljubiteljev živali Sikalu ZOO iz Boračeve pri Radencih, kjer bodo četrtič zapovrstjo „postavili“ božične jaslice v naravi in to med živimi živalmi. In prav gotovo je vsakomur zanimivo opazovati jaslice med več sto različnih živali, tako domačih kot divjih, komercialnih in eksotičnih, štirinožnih in pernatih... Sprava so ob vseh teh živalih uživali samo domačini (čudežni človek iz Boračeve Tomi Mitev s soprogo, tremi majhnimi otroci ter staršema), pozneje so to omogočili tudi drugim pravim ljubiteljem živali. Lastnik posestva Tomi Mitev se je najprej odločil za ljubiteljsko vzrejo konj, osličkov, burskih koz, ovac, vietnamskih prašičkov, šetlandskih ponijev, lam, dvogrbe kamele, nanduje, kenguruje, legvane, rakune, patagonske mare, prerijske pse, afriške ježevce, okrasne vodne in ostale perutnine, kužkov..., danes pa je na kupu na stotine različnih (56 različnih) živali, ki so mnogim pravi obliž za dušo in srce. Obiska pa se posebej veselijo otroci, katerim od začetka aprila do konca oktobra, pripravljajo tudi posebne vodene „učne ure“, Tomi pa otroke, med sprehodom, božanjem, jahanjem in hranjenjem, pouči o ravnanju z živalmi. V adventnem času pa še božične jaslice v naravi, kar je gotovo še bolj čudovito, saj si je pred ogledom težko predstavljati kaj vse se bo lahko videlo in doživelo.
„Na površini treh hektarjeh v samem živalskem vrtu si lahko med sprehodom ogledamo edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic (angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončki, veliko število lučk, darilnih paketov,...), ki si jih je najlepše ogledati v temi. V mirnem okolju med živalmi pa še velike božične jaslice. Božične jaslice v čudežni deželi, ki smo jih letos, zaradi številnih lučk, ki se razprostirajo na površini treh hektarjev, poimenovali kar »lučkolanidija«, si vsako leto ogleda več ljudi, predvsem družin z otroci. Božične jaslice v čudežni deželi so bile odlično sprejete in dobro obiskane že v prejšnjih letih, letošnje pa bodo še bistveno bogatejše, in s tem sem prepričan, da bo tudi obiskovalcev še več. Poleg zanimivih jaslic pa si bo možno ogledati tudi večino živali, razen nekaterih eksotičnih, ki času primerno počivajo“, razlaga Tomi Mitev, ki dejansko lepo skrbi za vse živali, a za to je potrebno veliko dela, odrekanja, predvsem pa ljubezni.
Ogled letošnjih jaslic, ko Tomi pričakuje veliko obiskovalcev od blizu in daleč, bo možen natanko trinajstkrat, in sicer od nedelje, 4. decembra, ko bo otvoritev, pa do konca leta, 31. decembra. Ogledi bodo vsako soboto in nedeljo, med božičem in novim letom pa vsak dan, in sicer med 17. in 20. uro. Otvoritev in blagoslovitev jaslic bo to nedeljo, 4. decembra ob 17. uri. Pri družini Mitev je sicer še posebej veselo na božični večer, 25.12., saj se je zgodil čudež, da sta se jima dva (od treh) otroka (Sinaj in Kalina) v razmaku dveh let rodila prav na božični večer...
Praznovanje božiča
Verniki po vsem svetu praznujejo božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva, ki pa je najbolj priljubljen cerkveni praznik med ljudmi. 25. decembra se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z (razkošnim) obdarovanjem.
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Božič se je praznoval ob različnih datumih, cerkvena občina v Rimu pa je imela 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336. Iz Rima se je praznovanje Kristusovega rojstva kmalu razširilo drugam. Na Vzhodu je božič postal samostojni praznik proti koncu 4. stoletja, vendar pa ni bil nikoli tako priljubljen kot epifanija - Gospodovo razglašenje, ki ga praznujejo 6. januarja.
Okoli božiča so se spletli številni običaji in verovanja. Nastalo je veliko zgodb, pripovedk, legend, še več upodobitev in pesmi. Najstarejša znana slovenska pesem "Eno dete je rojeno" je bila na primer prvič tiskana v letu 1607, ljudstvo pa jo je pelo že v 15. stoletju. Najbolj znana božična pesem pa je zagotovo tudi pri nas "Sveta noč, blažena noč", ki je nastala leta 1818 in jo na božični dan pojejo po skoraj vsem krščanskem svetu. Mnogi ljudje se božiča veselijo tudi zaradi obdarovanja: v večini katoliških in protestantskih dežel namreč nosi Božiček na Sveti večer, 24. decembra, še vedno darila, pri pravoslavcih pa 5. januarja, na predvečer praznika epifanije. Božični čas se začenja na predvečer praznika Gospodovega rojstva in traja do nedelje po prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja), torej do nedelje Jezusovega krsta. V tem času ob večerih v nekaterih domovih katoliških družin, kot rečeno, še vedno nastajajo božične jaslice, figurice, ki prikazujejo prizore Kristusovega rojstva, poklonitve pastirjev in treh kraljev.