Boštjan Hren postal „Kralj šnopsa 2017“

Pomurci in Štajerci med 260 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre.
Dolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čem potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki niso praktično zastrupili večino ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi. Zato v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih Goricah, vsaj v jesensko - zimskem času obstaja zabava, kjer se družijo predvsem moški, vedno več pa je tudi žensk. Gre za kartanje šnopsa, ki je v Pomurju in na Štajerskem vedno bolj priljubljeno. Na konec tedenskih turnirjih in drugih tekmovanjih, po gostinskih lokalih ter gasilskih, lovskih, ribiških in drugih domovih, se srečuje veliko ljudi, ki se tako ob kartah družijo, zabavajo in si krajšajo dolge noči.

Poleg turnirjev pa je v nekaterih vaseh ter mestih to mrzlo zimo v ospredju Vestnikovo tekmovanje za „Kralja šnopsa 2017“. Po petih predtekmovanjih (v Gostišču pri Rudiju v Šalovcih; Okrepčevalnici Tropicano v Srednji Bistrici; Gostilni Kančal v Lendavi; Gostilni in piceriji Kostanj v Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni; in Gostilni Ficko v Sv. Juriju na Goričkem), je konec minulega tedna v Pizzeriji in gostilni Kratochwill v Murski Soboti, bil še finalni turnir, Nastopilo je štirideset finalistov s predtekmovalnih turnirjev, v finalu pa je slavil Boštjan Hren iz Srednje Bistrice, ki je s 7:6 in 7:4 premagal Simona Prelca iz Košarovcev. Tretji je bil Bojan Sobočan iz Murske Sobote, četrti pa Marjan Martinec iz Rakičana itd.

Tekmovanje Kralj šnopsa se je igralo v dvobojih na izpadanje na dve dobljeni igri do sedme točke. Igralec, ki je zmagal dve igri, je bil zmagovalec. Zmagovalec finala je prejel praktično nagrado – motorno žago v vrednosti 600 evrov, drugouvrščeni praktično nagrado v vrednosti 300, tretji 150 in četrti 50 evrov. Na petih predtekmovanjih je sicer tekmovalo 260 igralcev šnopsa. „Vesel sem, pa tudi žaga mi bo prav prišla. V finalu in nasploh so v veliki meri odločale karte, imel sem več sreče. Mislim, da je vsaj 80 odstotkov odvisno od sreče. Rad bi se zahvalil organizatorjem, ki so se domislili tekmovanja. Lepo je, da se na takih dogodkih srečamo igralci šnopsa iz celega Pomurja“, je po zmagi povedal Boštjan Hren. Tudi Simon Prelec ni bil posebej razočaran: „Nič nisem mogel storiti, ker pravzaprav nisem imel kart. Boštjan je imel več sreče. Rad sem se udeležil tekmovanja, saj sem tako malo preveril, kako sem dober v igranju šnopsa. Bon bo prav prišel, saj bom nabavil kurjavo.“ Bojan Sobočan je naprej dopolnil Hrena: „Mislim, da je igranje šnopsa sestavljeno iz 70 odstotkov sreče, 20 odstotkov znanja in 10 odstotkov neznanja nasprotnika. Igranje šnopsa je zame lep način druženja. Upam, da bo tekmovanje tudi drugo leto.“

Ljudje sicer igrajo šnops več kot dvesto let, tako je vsaj razbrati iz nekaterih dostopnih podatkov – zgodovinski viri o tem so namreč res skopi. Šnops je menda idealna igra za dolge (zelene) zimske večere, za igro tudi pravijo, da je težja kot zgodovina: „Če mislite, da je igranje šnopsa lažje, kot se naučiti zgodovino, se hudo motite. Nekaj zgodovine se človek nauči v slabi uri, za pravega igralca šnopsa pa je potrebnih najmanj deset let,“ je moč prebrati na svetovnem spletu. Eeden od redkih zgodovinskih podatkov o tej igri, ki ga je bilo mogoče najti, pravi, da je bil šnops nekoč razširjen predvsem v Nemčiji in nekdanji Avstro-Ogrski. Igra je menda nastala v 17. stoletju, igra pa se s francoskimi kartami (križ, pik, srce in karo) ali nemškimi, ki jim pri nas pravimo madžarske karte (želod, zelje, srce, buča). Zakaj sploh ime šnops? Ena od različic, navedena na slovenski Wikipediji, pravi, da se ta igra tako imenuje zato, ker da so nekoč igralci tekmovali za liter žganja oziroma glaž šnopsa. Spet drugi viri pa navajajo, da zato, ker beseda schnappen v nemščini pomeni pobrati ali na hitro vzeti kaj, zato naj bi schnapsen, kot igranju šnopsa pravijo v nemščini, pomenilo pobiranje, ko nekdo z višjo prevzame nižjo nasprotnikovo karto.