V Bodoncih so pripravili enkratno etnološko – pustno prireditev, kot jo poznajo predvsem na goričkem delu Prekmurja Po treh letih, nazadnje je bilo v Vučji Gomili v občini Moravske Toplice, so minulo nedeljo na Goričkem, od koder naj bi tudi izvirala ta šega, ponovno pripravili Borovo gostüvanje. Tokrat je to potekalo v Bodoncih v občini Puconci, kjer se je v petdesetih letih to zgodilo že petič. V lepi gorički vasi Bodonci, kjer se mladi očitno redko poročajo, se je kljub zelo mrzlemu vremenu zbralo kar precej obiskovalcev, predvsem veliko gostov je prišlo iz ostalih delov Slovenije in tujine, ki so si prireditev prišli pogledati prvič. Na njej je sodelovalo več kot dvesto našemljenih likov, med njimi tudi takšni, ki so nepogrešljivi pri Borovem gostüvanje: bohoc, bosnjak, ciganjice, vragovi, merarge, farar, sodnija ipd., ki imajo vsak svojo vlogo pri prireditvi. Seveda ni manjkalo vsega kar sodi v gut in želodec, po znanih podatkih pa niti enega črpanja želodca ni bilo, čeprav je teklo v potokih...Sredstva, ki so jih s svojim več dni trajajočem delu, so v Bodoncih namenili za domače gasilce oz. njihov gasilski dom.
Etnologinja Jelka Pšajd ocenjuje, da je Borovo gostüvanje ena izmed tistih ohranjenih šeg, ki jo lahko štejemo med bolj prepoznavne v Pomurju. Priredijo jo lahko samo v tisti vasi, v kateri se v času od treh kraljev pa do pusta ni nihče poročil. Simbolno vlečenje borovega drevesa, ki ga vlečejo mladi fantje in dekleta iz gozda, je nekakšno javno sramotenje mladine, kateri se ni uspelo poročiti v tem času, ko so se nekoč na podeželju največ poročali. Prav ti mladci so pred fanti iz sosednjih vasi, morali zaščititi nevesto ter tudi vršiček bora.
Kakorkoli že, če se v predpustnem času (od sv. Treh kraljev do pustnega torka) ali ženitvenih dneh (od božiča do pepelnice) ni nihče v vasi poročil, imajo vaščani v Prekmurju pravico do »služenja« borovega gostüvanja. Splošno mnenje je, da se borova gostüvanja prirejajo zlasti v evangeličanskih vaseh na Goričkem, kjer je bilo malo mladine in so bile poroke zato redke. V katoliških vaseh se je borovim gostüvanjem upirala duhovščina, z utemeljitvijo, da se preveč norčujejo iz verskih obredov. Ustalilo se je mnenje, da je bilo borovo gostüvanje prvič izvedeno v Puconcih leta 1921. Od tega leta do leta 2008 je bilo okrog 140 borovih gostüvanj, deset borovih gostüvanj je bilo leta 1955, kar je največ v enem letu. Na omenjeni prireditvi se prepletajo šege in navade prave poroke in pusta, gre za »pustno poroko«. Nastopajoči liki se delijo v dve glavni skupini: svatba in fašenki – obrtniki, ki imajo vlogo služenja denarja na humoren način. Prireditev poteka ves dan po točno določenem redu: zbiranje nastopajočih, iskanje ženina, odhod v gozd po bor, sekanje drevesa, vleka bora iz gozda, zdavanje – poroka in veselica.
Podrti bor vlečejo mlada dekleta in fantje iz gozda do gasilskega doma, simbolni pomen vleke pa je javno sramotenje neporočene mladine, ki si ni uspela pravočasno najti zakonskega druga. Gre za poroko z borom - mladožencem, množično prireditev, pri kateri sodeluje vsa vas in je hkrati spektakularna oblika ljudske igre s pripravljenimi narečnimi besedili in natančno določenimi vlogami likov. Ker se v predpustnem času ni nihče poročil, imajo vaščani tako možnost zaslužiti denar za izboljšanje infrastrukture v vasi, a kot rečeno so ga v Bodoncih namenili za gasilski dom. Borovo gostüvanje sta volja in interes vaščanov. V tem času, ko potekajo priprave na borovo gostüvanje (nekaj mesecev prej), se zbirajo ženske in izdelujejo rože iz barvanega krep papirja za okrasje likov in za potrebe dogajanja. Zbiranje prostovoljnih prispevkov za borovo gostüvanje po sosednjih vaseh se navadno začne mesec dni pred prireditvijo, ob sobotah in nedeljah. Glavni namen vabovcev je poleg zbiranja prostovoljnih prispevkov vabljenje na borovcev.