Ko smo se udeležili letošnjega Antunjovega pohoda od Negove v Cerkvenjak, ki ga je organiziralo TD Negova-Spodnji Ivanjci, smo ob postanku na kmetiji Franca Kurija v Cogetincih, na obzorju zagledali veliko zimzeleno drevo, ki raste v Brengovi nedaleč od križišča cest Cerkvenjak-Sv. Trojica-Gornja Radgona. Ni nam dalo miru, da bi si ga ne ogledali od blizu. Bili smo zelo presenečeni, saj smo, po vsej verjetnosti, »odkrili« najstarejše drevo v občini Cerkvenjak. Takoj smo ugotovili, da je to tisa, ki ni avtohtona drevesna vrsta. Da je res tisa, nam je potrdil lastnik tise 62 letni Alojz Šiško, ki živi na tej posesti in hiši kamor sodi tisa. O njej nam je povedal: »Kot vidite živim v zidani hiši, ki je bila zgrajena 1840. leta, kar potrjuje letnica na podbojih vhodnih vrat. Hišo sta zgradil Blaž Paurič, katerega inicialke so na lesenem, lepo oblikovanem, podboju hiše. Prav imate, to je tisa, ki je odkar pomnim enaka. Zanjo se zanimajo mnogi, ki se spoznajo na drevesne vrste. Ker stoji ob naši hiši, ji pravijo Čehova tisa. Vsako leto rodi plodove, zato je v okolici veliko mladih tis. Rastejo tudi v bližjem gozdu.«
Da bi izvedeli kaj več o tisi, smo k njej povabili gozdarja Stanka Rojka ing. goz. iz Negove, ki se je za ženo Majdo prav tako udeležil Antujovega pohoda od Negove, na Antujovo žegnaje. Potrdil je našo domnevanje in dejal: »To je tisa, ki je zelo stara. Po mojih ocenah, je stara najmanj 500 let. To trdim zato, ker raste v Kunovi pri Negovi še debelejša, obseg debla je 326 cm, in starejša, ki je seveda zaščitena. Moram povedati, da tisa raste silno počasi. Po raziskovanju so ugotovili, da zraste na leto le 1,5 milimetra debla. To je odvisno tudi od toplega in bolj ali manj vlažnega poletja. Tisa ima plodove, ki so, ko dozorijo, rdečkasti,. Od plodov je ljudem užitna le lupina, medtem, ko je jedro, pečka, ki tvori seme, zelo strupena.«
Tisa z znanstvenim imenom Taxus, je iz rodu zimzelenih iglavcev. Njena domovina je Indonezija in Srednja in Severna Amerika. Drevo zraste vse do 40 metrov višine. V naših krajih, kolikor smo lahko videli, ne dosegajo takih višin. Čehovo tiso bi lahko turistični delavci občine Cerkvenjak uvrstili med naravne znamenitosti občine. Naj omenimo, da je ob tisi zanimiva tudi Čehova hiša, v kateri je ohranjena izvorna črna kuhinja. Torej dve znamenitosti na enem kraju. Morda bi kazalo hišo zaščititi in jo skupaj s tiso ohraniti kot zgodovinsko znamenitost.