Trenje lanu in konoplje je bilo nekoč žensko opravilo Na Pfeilerjevi kmetiji v Nasovi, ki sodi v občino Apače, hranijo mnoge priprave in predmete, ki so jih v preteklosti uporabljali na kmetiji. Za to so uredili posebno poslopje. Pravi zaklad poznavanja kmečkih orodij in opravil pri hiši, je 78 letna Ana Pfeiler, ki obvlada mnoga že skoraj pozabljena opravila. Zgovorna in delavna, kot je, nam je povedala marsikaj zanimivega iz njenega življenja. Ker so bili tisti dan, ko sva se pogovarjala, pri njih na počitnicah šolski otroci od sorodnikov in sosedov, so ob najinem pogovoru »vlekli« na ušesa, kot se reče, ko otroci prisluhnejo pogovoru odraslih. Povedala je, da je bila vse od mladosti terica. Glavno orodje terice, temu pravijo trlica, še hrani. Še več bila nam je pripravljena pokazati kako se tere lan, katerega je posušila na žgočem soncu. Trenje so si z zanimanjem ogledali tudi otroci.
Ob prikazu trenja lanu, nam je o tem opravilu povedala. »Trenje lanu in konoplje, je bilo žensko opravilo. Trenje se je odvijalo v lanišnicah, posebnih poslopjih, in to le pozimi, ko na poljih ni bilo dela. Ženske smo se že zgodaj zbrale in začele treti lan, tudi konopljo, ki so ga sušili v lanišnici. To je bilo naporno delo, zato smo bile terice deležne najboljše hrane med težaki pri kmetih. Terice so bile vedno vesele ženske. Veselje in pogum jim je dajala tudi »šmarnica«, ki so jo pile med delom. Ko so bile tako razpoložene, se jim ni upal približati nobeden moški, kajti tedaj so ga zgrabile in mu za hlače natlačile ostrega, "pikečega" »kozdreja«, to je ostrih ostankov stebelc od lanu ali konoplje. Naj povem, da je bilo predivo, bodisi konoplje ali lanu, namenjeno za predenje niti, iz katerih je »veber«, tako so rekli domačemu tkalcu, stkal laneno platno, ki so ga uporabljali za posteljnino in brisače. Tudi sama sem predla na kolovratu. Pri hiši pa še hranim nekaj takega platna za spomin.«