Srečna je, da jo imajo otroci in njeni najbližji radi Sama ne vem, kam je minilo teh 80 let. Skoraj ne morem verjeti, da je za mano toliko let, je ob našem obisku povedala Roza Horvat iz Črnc pri Apačah. Obiskali smo jo skupaj z delegacijo, ki so jo predstavljali: predsednica in poverjenica KORK-a Apače Olga Edšidt, in Greta Vukan, sekretarka OORK Gornja Radgona Davorka Makovec in župan občine Apače dr. Darko Anželj. Po izrečenih čestitkah in izročenih darilih, smo bili povabljeni za obloženo mizo, ker smo slavljenki nazdravili. V nadvse prijetnem pogovoru, nam je povedala, da je bila obiska delegacije nadvse vesela. Kot je dejala ima zelo rada družbo, zato se veseli vsakega obiska, še najbolj pa otrok z družinami.
Roza Horvat se je rodila 30. avgusta 1930 v Gančanih. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Gančanih, je opravila trgovsko šolo in se zaposlila kot trgovka na tedanji kmetijski zadrugi. Družino si je ustvarila 1952 . leta, ko se je v cerkvi Sv. Ladislava v Beltincih poročila, z že pokojnim možem, umrl je 2005. leta, Jožetom Horvatom, ki je bil doma Gerlinec. Po poroki se je posvečala skrbi za gospodinjstvo in štirim otrokom Jožefu, Albinu, Albini in Jožici, ki so jo obdarili s 6 vnuki in 4 pravnuki. Le nekaj časa je imela gostinski lokal v gradu v Črncih, ki danes žalostno propada. Kot je dejala, je imela z možem in otroki lepo družinsko življenje. V družini so se veliko pogovarjali in tudi skupno zapeli. Tudi sedaj, ko jo obiščejo otroci z družinami, z njimi rada zapoje. V preteklosti so pri hiši, ki sta si jo zgradila in se vanjo vselila 1959. leta, imeli tudi kravo, prašiče in kokoši. Danes ji družbo delajo le muce in prijazni psiček. Vesela je, da je doma ostal sin Jožef. Zadovoljna je tudi, da še lahko opravlja vsa gospodinjska dela. Tudi delo na vrtu jo zaposluje. Njeno hišo krasijo tudi rože. Ko potrebuje kako pomoč, pa so ji na voljo tudi hčerke. Ker je družabna, se rada udeležuje izletov, ki jih pripravlja pododbor DU Apače, kjer je tudi članica. Veliko ji pomenijo tudi srečanja z vrstnicami iz bližine, s katerimi ob kavi obujajo spomine na preteklost in si izmenjujejo »domače« novice iz okolice. Še nekaj ji zapolnjuje njeno upokojensko življenje. To je obisk nedeljskih in prazničnih maš. Kot je dejala, ji to napolnjuje njeno dušo, saj v tem čuti veliko zadovoljstvo. Še veliko zanimivega nam je povedala. Ker je naš prostor omejen, ji v imenu uredništva našega časopisa, ki ga tudi rada prebere, le drobni tisk jo moti, zaželimo še veliko zdravih let.