V sobo, 18. januarja 2014, je v krogu domačih in prijateljev praznoval 80 letnico življenja Franc Mlinarič iz Gornje Radgone. Tudi mi smo se udeležili prijetnega slavja, s katerim je jubilant proslavil svoj življenjski jubilej. Srečanje je potekalo na turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku pri Benediktu. Ob tej priliki smo zabeležili nekaj iz njegovega življenja. Veliko zanimivega bi lahko napisali, a je bila njegova želja, da ga predstavimo le na kratko. Ker sva bila skoraj vso delovno dobo sodelavca, najprej v Tovarni železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru, nato pa v podjetju Elrad v Gornji Radgoni, nam je veliko znanega iz njegovega življenja.
Franc se je rodil 21. januarja 1934. leta na Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni, odkoder je obiskoval osnovno šolo v Gornji Radgoni. Po končani OŠ, leta 1949, se je vpisal v Železničarsko industrijsko šolo v Mariboru, kjer je prišel do poklica strugarja. Kot strugar je delal v TŽV Boris Kidrič v Mariboru in se ob delu izobraževal. V tem času, leta 1958, si je z ženo Zinko ustvari družino, v kateri se mu je leta 1959 rodil sin Bojan, 1969 pa se mu je rodila hčerka Lidija, ki ju je obdarila vnuki: Oskarjem, Igorjem in Jakobom. Po končanem dodatnem izobraževanju se je z družino preselil v Gornjo Radgono, kjer se je zaposlil kot fini planer proizvodnje in bil obenem pomočnik vodje operativne priprave dela v Elradu, kjer je tudi dočakal pokoj. Leta 1970 sta se z ženo, ki je umrla 2005. leta, vselila v novo hišo, ki sta jo zgradila v Gornji Radgoni. Naj omenimo, da je Franc bil eden tistih srečnežev, ki je služil vojake le nekaj dni več kot eno leto, čeprav so še generacije za njim služile 2 leti. Vseskozi pa je bil vojak v kasarni v Prizrenu na Kosovu.
Zanimalo nas je, kako mu teče življenje sedaj, ko je v pokoju. »Imel sem lepo družinsko življenje, ki ga je pretrgala prerana smrt moje žene. Vdal sem se v usodo. Ker sta bila otroka že odrasla, sem se spoznal s prijateljico, novo sopotnico Anico, s katero si krajšava samoto. Kot kaže sva se našli dve sorodni duši. Oba rada pleševa in potujeva. Doslej sva prepotovala veliko sveta, saj sva bila v Parizu, Madridu, Barceloni, na Elbi in še bi lahko našteval. Taka najina potovanja so obenem najina druženja, obenem pa spoznavama svet, za kar prej, ko sem bil v službi ni bilo časa niti denarja.«
Kljub 80 letom je Franc, kličejo ga Franci, mladeniško razpoložen. To je dokazal tudi ob pihanju sveč na torti, ki mo ju je na slavje pripeljala hčerka Lidija, saj je z eno samo sapo upihnil 8 sveč, ki so simbolizirale njegovih 8 krat po deset let življenja.