Že dolgo nismo bili deležni tako veselega in prisrčnega dogodka, kot je bilo slavje ob 70 letnici Zakoncev Alojzije in Janeza Koler iz Drvanje, ki sodi v občino Benedikt. Da smo ju obiskali na njunem srečanju s sorodniki, gre zahvala Srečko Gorniku iz Ledineka, ki nas je povabil, da zabeležimo ta lep dogodek. Srečko je slavljencema našo predstavitev v časopisu Domače novice, katerega tudi bereta, pripravil kot presenečenje. Na srečanju, ki se je odvijalo na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku, se je zbralo okrog 100 njunih sorodnikov, ki so v veselem razpoloženju slavili njuno okroglo obletnico rojstva. Kljub temu, da smo bili »gost« presenečenja, oba nas tudi poznata, smo bili lepo sprejeti. Vesela sta bila, da nas je Srečko, ki je brat od njunega zeta Boštjana, povabil, da o tem, kaj zapišemo.
Kolerjevi živijo na 13 ha kmetiji. Oba sta se vse življenje predajala kmetovanju. Sedaj sta le »kmeta« po želji, kajti kmetijo sedaj vodita hčerka Irena in zet Boštjan Gornik. Dobre volje sta nam odgovarjala na naša radovedna novinarska vprašanja. Tako smo izvedeli, da je Alojzija rojena 26. maja 1942. leta v Trotkovi. Rodila se je v družini Berič, po domače Grdjovi. Od tu je obiskovala OŠ v Benediktu. Janez se je rodil 16. maja 1942. leta na Drvanji, v družini 10 otrok, ki jih je v dveh zakonih rodila mama Terezija. Janez je sin iz drugega zakona, ko se je mati po smrti moža, poročila z Rudolfom Koler(jem), medtem, ko ji je bil prvi mož Dominik Rajšp. Ko sta se Alojzija in Janez, ki sta se poznala iz šolskih klopi, leta 1965 poročila, sta po materi prevzela posest in vseskozi na njej gospodarila in preživljala družino. V zakonu se jima je rodilo pet hčera: Milena, Vera, Marjeta, Marija in Irena, ki so ju obdarile s 14 vnuki. Pred časom sta posest predala »tamladim«, ki so, kot sta dejala, pridni gospodarji. Koliko jima dopušča zdravje še pomagata pri delu na kmetiji, kjer redijo po 25 glav govedi. Ker kmetija za današnji čas ne da dovolj prihodka, je zet zaposlen kot avtomehanik v servisu Nissan v Mariboru. V preteklosti so imeli pri hiši tudi konje. Kot sta povedala, sedaj živita pri hčerki in zetu v skupnem gospodinjstvu. Ker za gospodarstvo skrbijo nasledniki, imata sedaj svojo kmečko pokojnino za priboljšek. Njuno zadovoljstvo je da lahko vsako leto vsaj dvakrat gresta po nekaj dni v zdravilišče. Veselita se že dneva, ko se bosta lahko kopala v Termah Benedikt.
Naj omenimo, da sta naša sogovornika vesela in družabna. To potrjuje tudi to, da sta, ko sta še zmogla, tekmovala na številnih tekmovanjih koscev in žanjic. Največkrat na Spodnji Ščavnici. Alojzija je bila tudi dolgoletna pevka na koru v cerkvi Sv. Benedikta, kjer je pela skupaj z Zofiko in Lojzetom Bernjakom. Za veselo razpoloženje so na srečanju poskrbeli člani ansambla Okrogli muzikanti iz Laškega. Prijetno presenečenje so jima pripravili povabljeni pevci Alojza Pesrla iz Lenarta, katere je povabila družine Gornik iz Ledineka, ki so s svojim ubranim petjem popestrili »njun« veseli dogodek. Ob koncu našega pogovora sta izrazila zadovoljstvo, da so se njunemu povabilu odzvali tako številni sorodniki ob blizu in daleč. Hvaležna sta hčerki Ireni in zetu Boštjanu, ki sta jima pomagala pri organizaciji srečanja in jima podarila igranje ansambla Okrogli muzikanti. Prav tako se zahvaljujeta vsem drugim, ki so kaj prispevali ob izvedbi dogodka, ki ju je osrečil. Dejala sta, da jima je to eden najlepših dogodkov v njunem skupnem zakonskem življenju.