Pod stoletnimi lipami na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer se odvijajo najmnožičnejše prireditve v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, je, v soboto 11. avgusta, potekala proslava 100 letnice Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici. Na proslavi, katere se je udeležilo veliko čebelarjev iz sosednjih društev in ljubiteljev čebelarstva ter številni gostje, med njimi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, predsednik Zveze čebelarskih društev Pomurja dr. Stanko Kapun, medena kraljica Čebelarske zveze društev Pomurja Nataša Bukovec in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, so počastili ta častitljivi društveni jubilej. Po izvedenem kulturnem programu, prireditev je v prijetnem tonu vodila in povezovala Breda Žunič, ki so ga pripravili Pihalna godba Sv. Jurij ob Ščavnici, glasbeniki in pevci Tilen in Kristjan Voršič ter Klementina Vrbnjak, je o zgodovini društva spregovoril predsednik društva Brako Gerlica.
Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je 1912. leta nastalo kot Čebelarska družina Sv. Jurij ob Ščavnici ima pestro zgodovino, saj sta v tem času potekali dve svetovni vojni, ki vplivali na delovanje društva. Društvo se je ohranilo po zaslugi številnih zanesenjakov, ki so se zavedali tega, da brez čebel ni kmetijskih in drugih pridelkov. Veliko zaslug so pri tem imeli tudi učitelji, ki so sami čebelarili in spodbujali mlade k tej dejavnosti. Sicer je v davnih časih veljalo reklo, da mora vsaka večja kmetija pri hiši imeti vsaj nekaj panjev čebel. Kot je povedal predsednik, so začetki organiziranega čebelarstva omenjeni v Šolski kroniki OŠ Stara Gora, že deset let prej, vendar so vzeli za letnico ustanovitve iz potrjenega zgodovinskega zapisa o ustanovitvi Čebelarske družine Sv. Jurij ob Ščavnici. Društvu so ob tej priliki čestitali tudi podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf, župan občine Anton Slana in predsednik ČZP dr. Stanko Kapun. O pomenu praznovanja 100 letnice je spregovoril tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je ob čestitki za njihov jubilej, med drugim dejal: »V veselje mi je, in v čast si štejem, da vam, ki ste se udeležili te veličastnega praznovanja 100 letnice ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, zaželim dobrodošlico v imenu občine in članov OS ter v svojem imenu. Dolgost organiziranega čebelarstva v naših krajih potrjuje dejstvo, da so pobudniki in soustanovitelji čebelarske organiziranosti bili naši pradedje. Po pripovedovanju naših najstarejših ljudi pa lahko povem, da je čebelarstvo v naših krajih bilo razvito dosti »prle«.
Čebele so nosilci poglavitnih naravnih ravnovesij pomembnih za sobivanje narave in človeka ter tudi primeri mnogih dobrih praks medsebojnih odnosov. Čebele nam zagotavljajo neposredne zdravstvene koristi, gospodarski doprinos v prireji medu ali medenih izdelkov še v večjem obsegu ter večjih gospodarskih koristi kot opraševalke. Potrebno je priznati, da čebelarji skupaj z čebelami opravljate pomembno in koristno, gospodarsko in družbeno poslanstvo.« Svoj nagovor je podkrepil tudi z zanimivo statistiko. Izračunal je, da v občini Sv. Jurij ob Ščavnici sobiva 40 milijonov čebel, ali 13.000 čebel na občana. Drugače povedano 800.000 čebel na kvadratni kilometer zemlje.
Čebelarji so ob tej priliki podelili tudi številne zahvale in priznanja, ki so jih prejeli zaslužni za razvoj in delovanje društva. Prejeli so jih: Franci Strah, Vlado Žinkovič, Anton Postružnik, Jožica Šijanec, Matija Perša, Franc Bec, Leon Rožman, Ivan Ketiš, Alojz in Janez Šijanec, Jože Kramberger, Janko Žunič in Branko Rajh. Podpredsednik ČZ Slovenije Marko Alauf pa je ČD Sv. Jurij ob Ščavnici izročil najvišje odlikovanje Čebelarske zveze Slovenije, Odlikovanje z redom Antona Janše I. stopnje. Po podelitvi priznaj so čebelarji pri starem šolskem poslopju na Stari Gori, ki ga obkrožajo 100 letne lipe posadili lipo spomina na praznovanje visokega jubileja. To simbolično dejanje so opravili predsednik društva Branko Gerlica, župan Anton Slana, predsednik ZČD Pomurja dr. Stanko Kapun in podpredsednik ČZS Marko Alauf in medena kraljica Nataša Bukovec. Čebelarji so svoj jubilej proslavili tudi z druženjem krajanov in ljubiteljev čebelarstva na veselici, kjer so ponujali čebelje pridelke, gospodinje čebelarke pa dobrote iz kmečkih krušnih peči. Za dobro voljo pa so s svojim glasbenim nastopom poskrbele Vesele Štajerke.