Po podatkih Statističnega urada RS, je jeseni 2007 bilo posejanih za slabo desetino ali pa za kar 9,2 % več površin z ozimnimi žiti in za 8,8 % več površin z oljno ogrščico kot jeseni 2006. Površine z najbolj razširjenim krušnim žitom, pšenico, so se v primerjavi z jesenjo prej povečale kar za 12,9 %. Po zbranih statističnih podatkih je bilo v jesenski setvi 2007 v primerjavi z jesenjo 2006 poleg s pšenico, posejanih več površin tudi z ječmenom in oljno ogrščico, manj pa z ržjo, piro in tritikalo.
Od površin, posejanih z žiti, so se v primerjavi s predhodnim letom najbolj povečale površine, posejane s pšenico, in to skoraj za 13 %. Tudi ječmen, kot pri nas drugo najbolj razširjeno strno žito, sejejo kmetijski pridelovalci na vedno več površinah; jeseni 2007 so s tem žitom posejali za 8,3 % več površin kot pred letom dni in kar za 54 % več kot pred petimi leti. Medtem ko so se površine, posejane s tritikalo, v zadnjih letih povečevale, je bilo po statističnih podatkih jeseni 2007 s tem strnim žitom posejanih nekaj manj (za 7 %) površin kot jeseni 2006. Manj kot v letu prej (za 15,2 %) je bilo posejano tudi pri nas vedno manj razširjenega žita, rži.
Zato pa je za slabo desetino več površin posejanih z oljno ogrščico. Med oljnicami, ki se pridelujejo na slovenskih njivah, zavzema oljna ogrščica vedno pomembnejše mesto. Pridelovalci te poljščine so jeseni 2007 posejali 5.845 ha površin, to je za 8,8 % več kot leto prej in kar trikrat več kot v jesenski setvi pred petimi leti.
Skupaj je tako jeseni 2007, pod vsa ozimna žita bilo posejanih 58.471 (leta 2006: 53.545) hektarjev površin, kar pomeni povišanje za 9,2 %. Izmed žit je največ površin pod pšenico, in sicer: 36.294 (32.154), sledijo pa: ječmen: 17.823 (16.450), tritikala: 3.335 (3.585); Rž: 939 (1.107), Pira: 80 (249), oljna ogrščica: 5.845 (5.374).