V radgonskem vrtcu so pripravili 20. „Cicibanov dan“ Varovanci radgonskega Vrtca Manko Golar Gornja Radgona in njihovo vzgojno osebje ter starši in svojci, so minulo soboto (13.6.) pripravili svojo tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta – 20. »Cicibanov dan«. Na prireditvi, katere se je udeležilo več sto otrok, njihovih svojcev in gostov, se je v približno treh urah, v enoti vrtca K4 na Tratah v Gornji Radgoni, zvrstilo marsikaj zanimivega. Poleg pozdravnega nagovora ravnateljice VVZ Brede Forjanič in gostov, je namreč še posebej bilo sila zanimivo videti kaj vse vedo otroci. Med drugim je sicer potekala lutkovna predstava gledališča Ku-kec: Eko pod smreko, potem plesna predstavitev otrok in strokovnih delavk vrtca; potekal je tudi pevski nastop vokalno instrumentalne skupine strokovnih delavk vrtca ter nastop otroškega pevskega zbora... Istočasno so na igriščih ob vrtcu potekali tudi številni igralni in ustvarjalni kotički, pa ustvarjalne delavnice za otroke in starše, šaljive in tekmovalne igre..., v gibalno – animacijskem programu pa sta nastopila tudi gosta Sten Vilar in Alenka Kolman, zvrstilo pa se je še marsikaj zanimivega in prijetnega ipd.
Tako so otroci in vzgojiteljice predstavili tudi svoje številne celoletne projekte, kot so: eko projekt – ravnanje z odpadki; eko projekt – Mi in Mura; eko projekt – narava in mi; UNICEF – Punčka iz cunj; Varno s soncem; Mednarodno sodelovanje; ter Eko bralna značka. Vse dogajanje pa so sicer, kot se za „zdrav vrtec“ spodobi, začinili in popestrili s slastnimi sadnimi nabodali. Sama prireditev „cicibanov dan“ pa je potrdila, da gre za lep, kvaliteten in predvsem „zdrav vrtec“, ki ponuja pravo poslanstvo za zdrave in vesele otroke. „Glavni namen prireditve je, da se malčki - vseh je 280 - iz vseh enot vrtca združijo na eni lokaciji in pokažejo, kaj so se naučili med šolskim letom, seveda z glasbo, petjem in plesom“, je med drugim povedala ravnateljica vrtca Breda Forjanič, ki je letošnje šolsko leto ocenila kot zelo uspešno, predvsem kar zadeva ustvarjalnosti in inovativnosti otrok. „Velik poudarek smo dajali lastni aktivnosti otrok in učenju in sodelovali smo pri številnih projektih“, poudarja Forjaničeva, ki dodaja, da so najbolj odmevni bili štirje eko projekti; Mura in mi, Narava in mi, Namesto smeti naj roža cveti in Obogatitvena naravoslovna dejavnost. Sodelovali pa so tudi pri projektu Unicefa „Punčka iz cunj“.
Ker enoto vrtca Kocljeva 2 še vedno obnavljajo, imajo oddelke ta čas tudi v osnovni šoli v Gornji Radgoni in pa bližnjem Domu starejših občanov. Po besedah ravnateljice pa naj bi se 1. septembra preselili v obnovljene prostore. Enako kot tudi enoto K4, tudi enoto K2 obnavljajo po vzorčnem primeru energijsko varčnega oziroma učinkovitega vrtca. Kot je znano, so se v Gornji Radgoni, kljub nekaterim neupravičenim očitkom, prvi v Sloveniji lotili celovite prenove javne zgradbe po nizkoenergijskem oziroma pasivnem standardu. Prenovili so namreč Vrtec Manka Golarja, v prenovljene prostore pa se je več kot 200 otrok in okoli 30 zaposlenih preselilo septembra lani. Investicija je ovrednotena na 2,4 milijona evrov, poleg občinskih proračunskih sredstev pa so okrog 700 tisoč evrov pridobili iz Norveškega finančnega mehanizma, ki je na voljo le novim članicam EU. Po enakem standardu poteka tudi prenova druge enote vrtce. Tako radgonski vrtec po novem za ogrevanje uporablja toploto vode iz tal, kot je povedal koordinator projekta prenove vrtca Stojan Habjanič, pa so se sedaj letne potrebe po toplotni energiji za ogrevanje prostorov in vode zmanjšale v razmerju 7 proti 1. In zato ne preseneča, da sedaj prenavljajo še drugi del vrtca, v prihodnje, kot je napovedal radgonski župan Anton Kampuš, pa se bodo lotili tudi energijske sanacije zgradbe OŠ Gornja Radgona, najverjetneje pa tudi občinske stavbe in še kakšnega skupnega oz. javnega objekta.
„V občini Gornja Radgona se zelo dobro zavedamo pomena zdravega okolja. In prav zaradi tega smo se že pred leti odločili, da naredimo vse kar je v naši moči, da naše okolje izboljšamo in ga naredimo prijaznega zdravju ljudi. In ker se zavedamo, da so otroci naše bogastvo, naša radost in ponos ter tudi, da so najbolj ranljiva in občutljiva bitja, smo začeli pri njih. Prvi korak k temu predstavlja projekt »Energetsko varčen vrtec«, ki predstavlja pionirski projekt v slovenskem okolju na področju energetske in ekološke obnove javne zgradbe, v katerem ima poseben poudarek tudi socialna komponenta. V bistvu gre za prvi projekt energetske obnove javne stavbe na pasivni standard in je vzgled na področju rabe obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije za celotno Slovenijo“, je med drugim dejal župan Kampuš, ki je dodal, da se na občini zavedajo, da je le „najboljše dovolj dobro za naše občane predvsem otroke, zato bomo takšen celovit pristop obnove javnih stavb tudi nadaljevali...“.