Ob potepanju po slikoviti Slovenskogoriški pokrajini, smo se v Ihovi večkrat ozrli po rastlinjakih, v katerih za svojo dušo ustvarja Branko Borko. Njegovo vrtnarstvo in dom družine, je tik ob cesti Ihova-Negova. Ni ga mogoče prezreti. Branko se je kot dvojček z bratom Slavkom, rodil v družini Marije in Andreja Borko, leta 1959 v Ihovi. Po osnovni šoli, 4 leta jo je obiskoval v Spodnji Ščavnici, dokončal pa v Gornji Radgoni, se je na Srednji gostinsko turistično šoli v Radencih izučil za kuharja. Kot pomočnik se je zaposlil v Zavodu Hrastovec, po vrnitvi od vojakov pa je menjal poklic, saj se je zaposlil v tekstilnem podjetju Moda Gornja Radgona, kjer dela že 29 let. S propadom Mode je prešel v podjetje Mura Murska Sobota, kjer dela še danes.
Ker izhaja iz kmečke družine je vajen trdega dela. Ko sta si z ženo Marijo, imata tudi tri otroke hčerko Jasmino študentko prva, sina Filipa, ki obiskuje Strojno tehnično šolo, in sina Leona, ki je računalničar in se še šola ob delu, postavila dom, se je v prostem času posvetil vrtnarstvu. Odločil se je za dopolnilno obrt. V ta namen je v Ljubljani opravil potrebne izpite za vrtnarja. O tem nam je povedal: »Že kot otrok sem imel veselje z delom na vrtu. Ko je mama kaj delala na vrtu, sem ji vedno pomagal. Ob tem sem spoznaval delo na vrtu in obenem vzljubil ta poklic. Ker v bližini ni bilo vrtnarske šole, bila je le v Celju, sem se odločil za gostinski poklic. Tudi tako mi ni žal, imam vsaj več poklicev. Ker smo imeli ob hiši dovolj zemlje, sem začel vrtnariti. Danes mi je delo v moji vrtnariji, ob moji bolezni, tudi nekaka terapija. To je potrdil tudi moj zdravnik. Seveda s tem nisem pustil službe, ki mi daje glavni dohodek za družinski proračun, ki ga ustvarjava skupaj z ženo, ki je tudi zaposlena. V mojih pokritih vrtovih gojim večinoma spomladansko in jesensko cvetje. Gojim tudi rezano cvetje, predvsem gladiole in krizanteme. Ljubiteljem cvetja so na voljo okensko in balkonsko cvetje ter rože za grobove in gredice. Gojim tudi zdravilna zelišča, kot je rožmarin in drugo. Za tiste, ki imajo doma vrtove in sami ne vzgajajo sadik, imam na voljo sadike solate, paprike, paradižnika, zelja, cvetače, kumaric in jačevca.«
Ko smo se sprehodili po njegovih rastlinjakih, smo opazili, da je v njih veliko njegovega dela. Kot pravi je ob kuharju, tekstilcu in vrtnarju, postal tudi kovinar. Veliko tega kar stoji v njegovi vrtnariji, je delo njegovih rok.