Mirko Iskra je za izdelavo »konja« porabil 61.160 (100.000) vžigalic in 213 ur dela; Njegov konjiček so v pravem smislu besede – konji, sedaj pa še portreti; Obljubo dano leta 1985 v JLA je tudi izpolnil 13 let pozneje; Pomanjkanje kvalitetnih vžigalic na radgonskem območju… Za mnoge osebe, ki dosežejo kakršenkoli rekord ali izstopajo po kakšni drugi plati, med ljudmi obstajajo samo dve mnenji; geniji in čudaki. Toda naš tokratni sogovornik, ki gotovo sodi v knjigo rekordov, 43 - letni Mirko Iskra iz Črešnjevcev 40 pri Gornji Radgoni, gotovo ne sodi ne med genije in še manj med čudake. Gre pravzaprav za preprostega človeka, ki živi z izven zakonsko partnerko Jelko in 17 – letnim sinom Rokom, streljaj iz središča Gornje Radgone, kamor pa se vsak dan odpravlja tudi v službo. Zaposlen je namreč v enem uspešnejših podjetij v mestu ob reki Muri – Arcontu. Nekaj dela je tudi okrog hiše, na vrtu, v sadovnjaku, na polju…, toda nič izmed naštetega in tudi nogometa, ki je njegova druga velika ljubezen, ga ne more odvrniti od prve velike ljubezni, od njegovega konjička v pravem smislu besede. Konjiček mu je namreč že vrsto let izdelovanje likov konj iz vžigalic, in teh je naredil že veliko.
Zaradi največjega izmed teh – slike velikost 2.750 krat 2.005 milimetrov, se je tudi znašel med Guinnessovimi rekorderji. Njegova ljubezen do izdelovanja slik iz vžigalic se je začela ko je bil v Užiški Požegi v JLA. »Zgodilo se je leta 1985, ko sem izdelal dve sliki konja manjših dimenzij (90 x 70), od katerih sem enega prinesel domov, drugega pa sem naredil za enega izmed častnikov. Tam sem imel veliko časa, ko sem v vojski bil kurir in vojak za kuhanje kave za častnike«, pravi Mirko Iskra.
Izdelovanje slike iz vžigalic je dejansko zahtevno početje, ki terja veliko mirnih živcev, volje, truda in časa, ter tudi finančnih sredstev. Najprej je namreč potrebno zagotoviti podlago, v Mirkovem primeru je to iverna plošča, potem nabaviti velike količine vžigalic, lepilo ter dober ščipalček. »Tako je. Ko nabavimo vžigalice je potrebno s ščipalčkom vsaki vžigalici posebej odstraniti žveplo in izbrati samo tiste vžigalice, ki so popolnoma ravne. Šele takrat pride na vrsto lepljenje, po katerem je potrebno vse dobro pobrusiti. Ko je površina gladka narišemo lik, v mojem primeru je to večinoma lik konja. Na koncu s spajkalnikom zažgemo želene površine, tako da dobimo tisto, kar smo si na začetku zamislili. Potem ostane še lakiranje, ki predvsem služi zaščiti lesa pred zunanjimi vplivi«, nam je postopek izdelovanja slike iz vžigalic razložil naš sogovornik.
Zanimivo pa je tudi, kako se je Iskra odločil za izdelavo slike velikanke, za katero je porabil kar 61.160 vžigalic, torej 1.442 škatlic vžigalic (pravzaprav je porabilo okrog 100.000 vžigalic, saj je praktično vsaka tretja neuporabna), in 213 ur dela. Vse skupaj je delal med 14.11.1987 in 28.2.1988, a mu ni uspelo vsak dan delati. Delal je predvsem po službi, ponoči in ob vikendih, in sicer različno število ur, natanko 64 delovnih dni. Včasih mu je med delom »prekipelo« in je prihajalo na misel, da bi vse poslal k vragu. Toda, ko se je kaj zapletlo se je raje za kratek čas umaknil in »ohladil«, tako da je pozneje lahko nadaljeval. »Med rekorderje sem prišel načrtno, a tudi naključno. Že v vojski sem namreč obljubil, da bom nekega dne prišel v knjigo rekordov, in to se je dejansko uresničilo. Slika bi bila še večja, tako po dolžini kot po širini, če bi obstajala večja podlaga. Žal pa je omenjena dimenzija iverne plošče tudi največja in sem se moral s tem sprijazniti. Po drugi strani pa se je to zgodilo naključno, ko je ena naša revija (Jana) začela z akcijo slovenskih rekorderjev«, dodaja Iskra.
Poleg rekorderke in omenjenih »miniaturk« iz vojske pa je Mirko naredil še veliko manjših slik, tako zase, kot za nekatere prijatelje, sorodnike in znance. V veselje mu je bilo tudi izdelovati lik maršala Tita, katerega je nameraval delati tudi v rekordni obliki, toda potem ko je prišlo do osamosvojitve in spremembe sistema, je opustil takšno idejo. Sedaj ko ima nekoliko manj časa za svojega konjička tudi slike nastajajo počasneje, kljub temu pa v Črešnjevcih še naprej nastajajo lepi »konjički« in drugi liki. »V zadnjem času je dejansko veliki naval na slike konjev, predvsem velikosti 90 krat 70 centimetrov, katerih v zadnjem času dejansko tudi največ delam. Za eno takšno sliko potrebujem okoli 6500 vžigalic in dobrih 35 ur dela. V zadnjih dneh so tri takšne slike odramale do ljubiteljev lepih umetnin in predvsem konj, in sicer v Maribor, Novo Gorico, Ljutomer, Bohinj in Dutovlje. Nekaj jih je doma že narejenih in nekaj tudi še naročenih. Žal pa ni preveč časa, saj je na prvem mestu služba, potem pa še nekatera druga opravila, ob vsem pa tudi mali nogomet, katerega bi se tudi težko odpovedal«, pravi Mirko, ki sedaj, ko je pritisnila zima ima nekoliko več časa za izdelovanje »konjskih« in drugih slik, v vsem pa mu je v veliko pomoč tudi sin Rok.
„Trenutno je največ naročila za Titove portrete, katere si vedno več ljudi želi obesiti na steno. Enako je veliko naročil tudi za portrete Che Guevara, ter seveda za konjičke“, prav Iskra, ki dodaja, da mu je eden največjih problemov pomanjkanje kvalitetnih vžigalic..., na radgonskem območju pa je pogosto tudi splošno pomanjkanje, kar tudi ne preseneča, saj jih je samo Mirko v zadnjih dvajsetih letih, porabil okoli milijon..., saj je v tem času naredil okoli 50 slik različnih dimenzij, med tistimi miniaturnimi (21 x 27 cm, kjer porabi 600 vžigalic) čez portrete (35 x 45 oz. 2000 vžigalic) do rekorderke (205 x 275 cm oz. 61.160 vžigalic)