Člani Zveze lovskih družin Prlekije spregovorili o svojem delu Delegati Zveze lovskih družin (ZLD) Prlekije, ki ima sedež v Lovskem domu Jež v Boračevi pri Radencih, so se sestali na rednem letnem občnem zboru, kjer so spregovorili o narejenem v letu 2009, ter sprejeli plan svojega dela v letošnjem letu. Na zboru, ki je potekal v lovskem domu LD Negova, so delegati vseh osmih lovskih družin z območja upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer, s predsednikom zveze Antonom Holcem, soglasno ugotovili, da je prleška zelena bratovščina v letu 2009 bila izjemno uspešna v svojem poslanstvu varovanja narave in urejanju staleža divjadi. Vsekakor pa je bilo tudi veliko drugih aktivnosti, ki so jih uspešno realizirali. Enako kot UO ZLD Prlekija, so pri svojem delovanju bile uspešne tudi posamezne komisije (za varstvo in gojitev divjadi, za izobraževanje, kulturo, za priznanja in odlikovanja, za lovsko strelstvo in komisija za kinologijo...), ki delujejo v okviru ZLD Prlekija, ki se mimogrede združujejo in delujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov na področju gojitve in varstva divjadi, ohranjanja naravnega okolja in drugih aktivnosti s področja lovstva.
Vsekakor smo slišali tudi nekatere kritike, kot denimo, da lovske družine kot nosilci koncesij premalo spremljajo dela, ki jih izvajajo lastniki zemljišč in način uporabe kmetijskih strojev, ki pogosto niso opremljeni z ustreznimi napravami za preventivno preprečevanje oz. omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Prav tako je prisotna problematika sekanja in kurjenja v naravnem okolju, tudi v času ko je to prepovedano. „Uporabniki, oz. lastniki zemljišč ne upoštevajo zakonskih določil za ohranjanje in novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj 1/10 površine v prvotni rasti“, je med drugim dejal prizadevni predsednik ZLD Prlekije Anton Holc, ki je dodal, da je realizacija izvzema velike divjadi v lovskem letu 2009 je bila dobra, saj je celotni izvzem na območju ZLD Prlekija dosežen 102,1%. Odstrel srnjadi je bil izvršen dobro po spolu in po starostni strukturi. Analiza povoza na območju ZLD Prlekija pa je zaskrbljujoča, po višini saj je 22,15% še bolj pa po strukturi povoza. V celotnem povozu 22,15% je bilo povoženih 15,15% ženskega spola, ostali povoz je moškega spola.
„Pri pregledu izvzema srnjadi na kategorizaciji je mnenje komisije, da je kvaliteta dokumentacije in dokaznega gradiva dobra. Z pomanjkljivostmi so bile seznanjene lovske družine. Pomladi je bila organizirana razstava rogovja v lovskem domu LD Radenci, po posameznih lovskih družinah ZLD Prlekija. Ob tej priložnosti tudi organiziramo predavanje na temo srnjad. Predavanje na temo gospodarjenje z srnjadjo in določanje višine populacije srnjadi v naših loviščih je izvedel doc.dr. Boštjan Pokorn. Predavanje je bilo zelo kvalitetno a žal je bila udeležba zelo slaba. A mogoče srnjad res poznamo tako dobro da nam ni potrebno novega znanja“, se je žalostno spraševal Holc, ki je omenil tudi jesenski organiziran ogled lovišča za malo divjad v Grosharasu v okolici avstrijske prestolnice Dunaja. Namen strokovne ekskurzije je bil da si ogledajo način gospodarjenja z malo divjadjo, urejanja naravnega okolja, odlov plenilskih vrst, izkušnje iz Avstrije pa želijo prenesti v svoja lovišča.
Tudi program dela prleških lovcev v letu 2010, ko bodo razvili prapor zveze, temelji na gojitvi, izboljšanju razmer v življenjskem okolju in ohranjanju naravnega okolja. Prleški lovci se med drugim nameravajo prijaviti tudi na 2. javni razpis za pridobitev evropskih sredstev, izvedli bodo izobraževanje za lovske pripravnike, ki so v lovskem letu 2009 opravili praktični del lovskega izpita LD. Tukaj je tudi izvedba izobraževanja za lovske čuvaje, organizacija predavanja za cenilce škod po divjadi in na divjadi, ter nadaljevali dobro sodelovanje s policisti, ki so ga še posebej poglobili v lanskem letu. Organizirali bodo tudi predavanja za pridobitev certifikata o pirotehničnih sredstvih, pa izobraževanje za nove vodnike mladih lovskih psov v teoretičnih in praktičnih znanjih...
Sicer pa, potem ko so se že pred dobrimi dvajsetimi (1987) leti združili v svojo Zvezo lovskih družin Prlekije je ta v minulih letih opravila mnoga pomembna poslanstva, v interesu vseh članov. Danes omenjeno zvezo tvori osem lovskih družin (Apače, Gornja Radgona, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Mala Nedelja, Negova, Radenci in Videm) s skupno okrog 550 članov (od skupno skoraj 22 tisoč, koliko jih je v celi državi). Osnovna dejavnost prleške zveze oz. tam včlanjenih društev, tako kot po vseh lovskih organizacijah, je predvsem gojitev divjadi in skrb za v naravi živeče živali, kjer so, po besedah predsednik zveze Holca, kljub nekaterim objektivnim in subjektivnim težavam, bolj uspešni kot ne. »Vsekakor vlagamo veliko truda v svojem delu in uspeh ne izostaja, čeprav obstajajo tudi nekatere ovire. Preveč je namreč poseganja v naravo, spreminjanja naravnega okolja in to vsekakor vpliva tudi na stalež divjadi. V našem okolju je glavna divjad srnjad, pred leti pa so to bili zajec, fazan, jerebica…, katerih je sedaj veliko manj. Posebej skušamo obnoviti stalež poljskega zajca. Prej namreč nihče ni pripravil prave strokovne raziskave zakaj določene vrste divjadi bolj kot ne izumirajo, oz. se bistveno znižuje njihovo število. Sicer pa imamo na območju Prlekije imamo tudi nekaj prehodne divjadi, kot je divji prašič…«, pravi Holc, ki omenjan dobro sodelovanje s kmetijci, vinogradniki in sploh uporabniki prostora.
Na območju Prlekije, enako kot v celem Pomurju, največje težave za srnjad poleg prometa, povzročajo kosilnice, freze in druga kmetijska mehanizacija v vinogradih, ter drugih kmetijskih površinah, ter še posebej potepuški psi, ki pogosto raztrgajo srne in drugo divjad. To se sicer nekoliko zmanjšuje, a so člani zelene bratovščine le zaskrbljeni. „Potepuški psi nam dejansko povzročajo velikansko škodo, kajti čeprav tukaj veljajo mnogi predpisi, se teh mnogi lastniki psov ne držijo ob tem izvajanje teh predpisov nihče ne nadzoruje. Poglejte v Avstriji se ugotovi čigav pes je spuščen v naravnem okolju in ga potem drasično kaznujejo, da se mu niti ne sanja, da bi pes pozneje kdaj prišel v naravo. Pri nas pa lovec med drugim ustreli kakšnega klateškega psa in potem nastanejo zamere in problemi, celo takrat ko takšnega psa najdeš na kraju zločina, torej med trganjem živali. Do tega pa prihaja samo, ker lastnik psa ne upošteva zakonskih določil«, pravijo prleški lovci, kjer po drugi strani sami poskušajo kar se da bolje sodelovati s kmetovalci, katerim divjad povzroča škodo na pridelkih.
Strinjajo se lovci, da je v loviščih dejansko nekoliko več srnjadi, toda ravno zaradi tega poteka tudi omenjeni odstrel in uravnovesje staleža te divjadi, veliko živali pa tako in tako pogine na kakšen drug način. Sami lovci želijo vedno čim hitreje in čimbolj učinkovito s kmeti dosegati sporazum in tistim, ki utrpijo škodo jo tudi poravnajo. Živali sicer v zadnjih letih motijo tudi suše ter neurja, stanje pa je še slabše, ko čez zimo zapade velik sneg in srnjad težje prihaja do hrane…